Jedro

Od ugotovitve vsebine tujega prava je odvisno, katera dejstva mora sodišče ugotoviti za pravilno in zakonito odločitev v sporu.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je drugotoženec dolžan plačati tožniku 9.200 ATS, skupaj s prvotožencem pa še nerazdelno 6.835 ATS, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi po obrestni meri za devizne hranilne vloge za ATS na vpogled po medbančnem sporazumu o višini obrestne mere. Toženca sta nerazdelno dolžna plačati tožniku 139.848,80 SIT stroškov postopka, prav tako s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Zoper sodbo vlagata pritožbi obe pravdni stranki, uveljavljata vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ št. 4/77 do 29/90 - v nadaljnjem besedilu ZPP) ter predlagata njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnik vlaga pritožbo zoper zavrnilni del izpodbijane sodbe (člen 365/1 ZPP). Sodišče zaključuje, da je dokazana škoda samo do višine 6.835 ATS, ne pa za celotni znesek 30.000 ATS. Sodišče bi moralo pozvati tožnika, da predloži podrobnejša dokazila. Višina škode zaradi razdrtja pogodbe med strankami niti ni bila sporna. Z zaslišanjem in pribavo dokumentacije o nakupu vozila na debelo ter prodaji vozila tretjemu, bo natančno znana prodajalčeva izguba. Tej škodi bo potrebno prišteti še manipulativne stroške trgovine, stroške prevoza in skladiščenja vozila. Sodišče je odločilo, čeprav nima razlogov o odločilnih dejstvih. Tožnik dodatnih dokazov ni predložil, ker se je zanesel, da o višini ni spora in, da je višina dokazana.

Ker gre za pravni posel v Avstriji, bi moralo sodišče uporabiti avstrijsko materialno pravo.

Toženca vlagata pritožbo zoper ugoditveni del prvostopne sodbe.

Drugotoženec je v postopku na prvi stopnji predlagal, da se v zvezi z okvirjem, ki je predmet pravde, zaslišita priči M.Š. in B.R., kar pa sodišče ni izvedlo. Svojo odločitev gradi le na zaslišanju prič tožnika. Toženca nista podala nobenega pisnega naročila ali naročilnice za nakup osebnega avtomobila. Listina, na katero se sklicuje sodišče, ni opremljena z njunim podpisom ali štampiljko drugotoženca. Takšno naročilo ni bilo nikdar dano. Šlo je le za dogovor o tem, da se drugotožencu dostavi ponudbeni predračun, da bi se lahko odločil za nakup vozila. Prvotoženec je bil le predstavnik drugotoženca in ne dejanski ali bodoči kupec avtomobila. Za nakup vozila je potrebna pisna pogodba. V Avstriji je navada, da se ob naročilu plača določena kavcija.

Pritožbi sta utemeljeni.

O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče (člen 220/2 in člen 300 ZPP). Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog drugega toženca za zaslišanje v pritožbi ponovno predlaganih prič. Z dokaznim sklepom je tudi navedlo, zakaj je ta dokaza zavrnilo. Zavrnitev predlaganih dokazov tako ne pomeni kršitve postopka, lahko pa vpliva na pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja. Pač pa predstavlja procesno kršitev dejstvo, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na listino, sestavljeno v tujem jeziku (člen 232/2 ZPP).

Naročilnica z dne 28.2.1991 je sestavljena v nemškem jeziku, sodišče prve stopnje pa je nanjo oprlo svojo odločitev, ne da bi bil listini priložen tudi overjeni prevod. To dejstvo je lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Pritožba tožencev izrecno graja prvostopne ugotovitve v zvezi z naročilnico in zanika, da je drugotoženec dal pisno naročilo. V tej okoliščini je tako podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 354. člena ZPP. Neutemeljeno pa se na 13. točko 2. odst. 354. člena ZPP sklicuje pritožba tožnika. Dolžnost tožnika je, da predlaga dokaze, s katerimi dokazuje dejstva, na katera opira svoje zahtevke (člen 7/2 in člen 219 ZPP). Tožnik dokaze za zatrjevano škodo ponuja šele v pritožbi. Takšno postopanje pa je predvsem moč oceniti kot procesno malomarnost tožnika, ne pa kot opustitev materialnega pravdnega vodstva sodnika po členu 298 ZPP. Preizkus izpodbijane sodbe glede ostalih kršitev iz 2. odst. 354. člena ZPP, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (člen 365/2 ZPP) pokaže, da takšne kršitve niso podane.

Pravna podlaga drugotoženčeve obveznosti plačati stroške popravila koles je dogovor med pravdnima strankama. Vsebine tega dogovora, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožba tožencev ne izpodbija.

Zanika le, da je do poškodbe (počenega okvirja) sploh prišlo. V dokaz svoje trditve toženca vztrajata pri zaslišanju že v postopku na prvi stopnji predlaganih prič M.Š. in B. R. Ker izpodbijana sodba tozadevno ugotovljeno dejansko stanje opira predvsem na oceno dokazil, katere je v dokaz zatrjevanih dejstev predlagal tožnik, je na podlagi takšne enostranske izvedbe dokaznega postopka utegnilo ostati dejansko stanje nepopolno ali morda celo zmotno ugotovljeno (člen 353/1 ZPP). Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemeljeno uveljavlja tudi pritožba tožnika. V pritožbi novopredlagani dokazi o višini vtoževane škode zaradi nespolnitve zatrjevane sklenjene kupoprodajne pogodbe za osebni avtomobil prav tako kažejo na nepopolno ugotovljeno tozadevno dejansko stanje (člen 355/2 ZPP).

Tožnik je tuja pravna oseba in vtoževana pravna razmerja so nastala v Avstriji. Gre za spor z mednarodnim elementom. Zato je potrebno uporabiti Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 43/82 in 72/82 - v nadaljnjem besedilu ZUKZ). Po členu 20 navedenega zakona se za pogodbo o prodaji premičnin uporabi pravo kraja, kjer je imel prodajalec ob prejemu ponudbe prebivališče oziroma sedež. Ker nobena od pravdnih strank ne uveljavlja avtonomije strank kot navezne okoliščine (člen 19 ZUKZ) gre sporna razmerja presojati po pravu Republike Avstrije. Od ugotovitve vsebine tega prava (člen 13 ZUKZ) je odvisno, katera dejstva mora sodišče prve stopnje ugotoviti za pravilno in zakonito odločitev glede vtoževane škode 30.000 ATS. Tudi sporno okoliščino, če je dejansko prišlo do soglasja volj za sklenitev kupoprodajne pogodbe in do naročila avtomobila s strani katerega od obeh tožencev, gre presojati po avstrijskem pravu.

Opisane kršitve postopka ter nepopolno in morda tudi zmotno ugotovljeno dejansko stanje terjajo ugoditev obema pritožbama, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (člen 369/1 in člen 370/1 ZPP). V novem postopku naj sodišče ugotovi vsebino avstrijskega prava, ki ga je uporabiti na vtoževano razmerje. Dokazni postopek naj dopolni z zaslišanjem prič, ki jih pritožba tožencev ponovno predlaga, po potrebi pa naj dodatno izvede še druge dokaze za ugotovitev vseh pravotvornih dejstev. Nato naj na podlagi proste presoje izvedenih dokazov (člen 8 ZPP) ta dejstva ugotovi ter v sporu znova odloči ob pravilni uporabi materialnega prava. V zvezi z vtoževanimi zamudnimi obrestmi naj sodišče prve stopnje še upošteva, da ni več medbančnih sporazumov o višini obrestne mere ter obrestni zahtevek s takšno vsebino ni v skladu s členom 186/1 ZPP po katerem mora tožba obsegati določen zahtevek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na členu 166/3 ZPP.

Določila ZPP in ZUKZ so uporabljena na podlagi člena 4/1 Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS št. 1/91-I).