Jedro

Zgolj dejstvo, da sta pravdni stranki soseda in mejaša ter da sta v slabih odnosih, za ugotovitev vznemirjanj s strani tožene stranke ne zadostuje. Tožnica ves čas o domnevnem storilcu le sklepa. Storilca dejanj ni nikoli neposredno zaznala, prav tako ne priče. Tudi ovadbe je vložila zoper neznanega storilca, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dokazni postopek ni pokazal, da bi toženec storil vtoževana dejanja vznemirjanj, odtujitve in poškodovanja tuje stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožnica od toženca terja opustitev vsakršnega vznemirjanja njene lastninske pravice na nepremičninah ID znak X-612/49-0 in ID znak X-345/3-0, izročitev dveh odtočnih cevi s tesnili in dveh vrtnih svetilk s senzorji ter plačilo 1.053,69 EUR. Tožnici je naložilo, da je dolžna povrniti tožencu njegove pravdne stroške v višini 828,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je bil postopek pred sodiščem nepošten. Sodišče je prekinilo postopek zaradi ugotavljanja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči tožnici in tako neenakopravno in pristransko obravnavalo tožnico. Prav tako je bila tožnici onemogočena pravica do obrambe, saj sodišče ni opravilo ogleda na kraju samem, ampak je ta dokazni predlog zavrnilo. Uveljavlja kršitev 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter kršitev ustavne pravice do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave RS in kršitev pravice do enakosti orožij iz 29. člena Ustave RS. Tožena stranka je vznemirjala lastninsko pravico tožeče stranke, ji povzročila škodo in kršila 73. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Priča A. A. je potrdil, da sta pravdni stranki že dalj časa v sporu. Izpovedal je, da je pri tožnici postavljal ograjo, ki je bila naslednji dan podrta in da sta pravdni stranki v sporu, saj sta vpili drug na drugega. Dne 27. 5. 2018 pisno dopolnil svojo izjavo, ki jo je podal 10. 5. 2018. Pritožnica trdi, da ima le toženec interes za vznemirjanje njene lastninske pravice, saj je sosed mejaš ter je s tožnico v sporu. Izpostavlja posamezne dogodke in navaja, da bi lahko sodišče glede dogodka s 16. 11. 2006, ko je tožena stranka postavila telefonski drog, z ogledom na kraju samem ugotovilo, katera od strank govori resnico. Glede dogodka s 13. 4. 2007, ko je šlo za poškodovanje kosilnice, je sodišče v celoti verjelo toženi stranki, kljub temu da je tožnica vložila v spis dokaze, da je zoper toženca podala na policijsko postajo več kazenskih prijav. Glede poškodovanja debla oreha z žago, razbitja betonskih korit za rože in desk na nadstrešku ter zamašitve odtočnih cevi sodišče ni izvedlo dokaza z ogledom na kraju samem. Z ogledom bi se lahko tudi prepričalo, da meja med strankama ni urejena in bi se šele morala urediti. Tožena stranka je že skušala pridobiti parcelo 345/3, ki je last tožeče stranke. Kot dokaz prilaga pravnomočno sodbo P 24/2004. Če bi sodišče opravilo ogled, bi se lahko prepričalo, da toženec lahko preskoči ograjo. Toženec se je pri preskakovanju ograje posluževal betonske plošče, ki meri v višino 45 cm. Ograja na mestu, kjer je toženec porezal in poškropil tožničine ciprese, pa meri zgolj 65 cm.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna. To je v zadostni meri in pravilno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, odločitev je tudi materialnopravno pravilna. Pritožbeno sodišče sprejema razloge izpodbijane sodbe in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

6. Tožnica na dveh nepremičninah (parc. št. 345/3 in 612/47, obe k. o. X) uveljavlja stvarnopravno varstvo. Od toženca zahteva prenehanje vtoževanih dejanj vznemirjanj, vračilo stvari in povračilo škode, ki naj bi tožnici nastala zaradi odtujitve, poškodovanja in vznemirjanja lastninske pravice. Prvostopenjsko sodišče je tožničin zahtevek zavrnilo, saj je ugotovilo, da dokazni postopek ni pokazal, da bi toženec odtujil in poškodoval vtoževane stvari in storil vtoževana dejanja vznemirjanja.

7. Za utemeljenost zahtevka za zaščito pred vznemirjanjem mora tožnik dokazati, da ima na stvari lastninsko pravico in da je toženec tisti, ki ga je protipravno vznemirjal pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Niso sporne ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da sta pravdni stranki mejaša, in sicer je tožnica lastnica parc. št. 345/3 in 612/49, obe k.o. X, toženec pa je lastnik sosednjih parc. št. 612/47 in 345/22, obe k.o. X. Tožničin zahtevek temelji na trditvah, da je toženec ob posamičnih dogodkih z očitanimi ravnanji1 vznemirjal lastninsko pravico tožnice na njenih nepremičninah, kot na njenih premičninah, ki se nahajajo na nepremičninah. Ker ji je odvzel tudi dve odtočni cevi s tesnili ter dve vrtni svetilki s senzorji ter vse namestil pri sebi, tožnica s tožbo zahteva tudi vrnitev teh premičnin in povrnitev skupne škode iz naslova opisanih vznemirjanj lastninske pravice.

8. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da tožnica ni zmogla dokaznega bremena glede trditev o očitanih vznemirjanjih s strani toženca. Samo dejstvo, da je toženec lastnik sosednjega zemljišča, da sta s tožnico mejaša in da sta v sporu, še ne vodi k sklepanju o povzročitvi vznemirjanj z njegove strani.

9. Pritožbeni očitki o pristranskosti sodišča, o nepoštenem sojenju in neenakopravnem obravnavanju tožnice so posplošeni in neutemeljeni. Sodišče ni prekinilo postopka, kot očita tožnica v pritožbi, da bi ugotovilo upravičenost tožnice do dodelitve brezplačne pravne pomoči. S tem, ko je sodišče zavrnilo tožničin dokazni predlog po ogledu na kraju samem, pa sodišče strank ni neenakopravno obravnavalo in ni pristransko, kot se mu očita.

10. Po drugem odstavku 287. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko sodišče zavrne predlagan dokaz za katerega meni, da ni pomemben za odločitev, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Sodišču ni potrebno izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno, ali pa gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva.

11. Prvostopenjsko sodišče je pri dokazni oceni upoštevalo metodološke napotke iz 8. člena ZPP ter ocenilo vse listine v spisu in kritično presodilo izpovedbe prič in strank. Dokazna ocena je vestna in skrbna, preverljivo obrazložena, logično prepričljiva in življenjsko sprejemljiva. Zavrnitev dokaznih predlogov je prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijane sodbe prepričljivo obrazložilo. Zavrnitev dokaznega predloga za ogled na kraju samem je sodišče obrazložilo v 4. in 25. točki izpodbijane sodbe, razlogi za zavrnitev pa izhajajo tudi iz obrazložitve posameznih očitanih vznemirjanj. Poleg tega je sodišče razpolagalo s fotografijami v spisu. Tožnica do konca pravdnega postopka pred prvostopenjskim sodiščem ni uveljavljala kršitev določb pravdnega postopka nastalih zaradi neizvedbe dokaza z ogledom, zato te kršitve (tudi če bi nastala) ne more uveljavljati v pritožbenem postopku (286. člen ZPP).

12. Prvostopenjsko sodišče, ki je neposredno izvajalo dokaze, je dobilo neposredni vtis, ki je pri zaslišanju strank in prič še posebno pomemben. Če je prvostopenjsko sodišče poklonilo vero izpovedbi toženca, ki jo je ocenilo za prepričljivo, to še ne pomeni, da je sodišče neenako obravnavalo pravdni stranki.

13. Tožnica je priložila pritožbi, izjavo priče A. A. s 27. 5. 2018 s katero želi dokazovati, da je toženec ob postavitvi stebričkov za ograjo preskočil ograjo in prišel na tožničino parcelo ter sodbo P 24/2004 s katero želi dokazovati lastništvo parcele 345/3. Gre za pritožbeni novoti, ki sta ostali neupravičeni in kot taki neupoštevni (337. člen ZPP). Poleg tega je izjava A. A. s 27. 5. 2018 izven časovnih meja pravnomočnosti, saj je prvostopenjsko sodišče zaključilo glavno obravnavo 10. 5. 2018. Da je tožnica lastnica parc. št. 345/3 k.o. X, pa je sodišče prve stopnje nesporno ugotovilo (6. točka obrazložitve).

14. V pravdnem postopku mora stranka dejstva, ki jih zatrjuje, izkazati s stopnjo prepričanja (v resničnost določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek). Zgolj verjetnost, da neko dejstvo obstoji ne zadostuje. Zato tudi ne zadostuje tožničino zatrjevanje med postopkom kot tudi v pritožbi, da ima le toženec interes za vznemirjanje tožničine lastninske pravice in kdo drug kot toženec bi lahko storil očitana vznemirjanja. Zgolj dejstvo, da sta pravdni stranki soseda in mejaša ter da sta v slabih odnosih, za ugotovitev vznemirjanj s strani tožene stranke ne zadostuje. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je takšen zahtevek zavrnilo, saj na podlagi izvedenih dokazov ni moglo ugotoviti, da je toženec povzročitelj vznemirjanj. Izvedeni dokazni postopek tega ni izkazal. Sodišče je ocenilo izpovedbe strank in prič ter listinske dokaze, ocena vseh izvedenih dokazov trditev tožnice ni potrdila . Sodišče je ocenilo tudi ovadbe, ki jih je podala tožnica in na katere se sklicuje v pritožbi. Izkaže se, da tožnica ves čas o domnevnem storilcu le sklepa. Storilca dejanj ni nikoli neposredno zaznala, prav tako ne priče. Tudi ovadbe je vložila zoper neznanega storilca, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dokazni postopek ni pokazal, da bi toženec storil vtoževana dejanja vznemirjanj, odtujitve in poškodovanja tuje stvari.

15. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

16. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k rešitvi zadeve, zato pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške (155. in 165. člen ZPP).

1 Tožnica trdi, da je toženec;- 16. 11. 2006 na njeni parceli poleg ograje postavil drog in napeljal telefon, s čimer naj bi povzročil motenje telefoniranja,- 13. 4. 2007 poškodoval tožničino vrtno kosilnico,- 18. 5. 2007 poškodoval deblo oreha z žago, razbil betonska korita za rože in dve šestoglati koriti za rože, - 19. 7. 2014 je razbil deske na nadstrešku in zamašil odtočne cevi s propenom, - poškropil oreh, češnjo, živo mejo, marelice in grmičevje s solno kislino, - 4. 7. 2015 zlomil stebriček, - 15. 7. 2015 poškodoval in delno odstranil montažno ograjo tožnice, - 2. 8. 2015 obrezal živo mejo tožnice do debla, zabil kole in zvrtal luknje v oreh, - 26. 2. 2016 na tožničini nepremičnini odstranil valovitke.