Jedro

V obravnavani zadevi je tožnik zoper prvostopenjsko odločbo vložil pritožbo, pritožbeni postopek pa je še v teku, torej o pritožbi še ni bilo odločeno. To pomeni, da je bila tožba vložena prezgodaj, zato jo je sodišče zavrglo.

Ker je sodišče tožbo zavrglo, je moralo zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe. Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo je namreč procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ zavrnil vlogo tožnikove pooblaščenke za prekinitev kazni zapora. Vloga za prekinitev je bila vložena iz razloga zdravstvenega stanja tožnika. Prvostopenjski organ navaja, da je bila tožniku enkrat že prekinjena kazen zapora in bi že tedaj lahko poskrbel zato, da bi se zdravil na rehabilitaciji v zdravilišču, pa tega ni storil. Tožnik v tožbi navaja, da prvostopenjski organ ni upošteval zdravstvenih razlogov, podprtih z ustreznimi dokazi. Med drugim v tožbi podrobno povzema vsebino zdravstvene dokumentacije. Tožbo vlaga tudi zaradi posega v človekove pravice in svoboščine ter predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ugodi predlogu tožnika za prekinitev kazni zapora ter da ugotovi, da je bilo poseženo v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine. Predlaga pa tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče prekine prestajanje prostostne kazni in s tem omogoči rehabilitacijo tožnika v zdravilišču ter s tem prepreči nastajanje nepopravljive škode na zdravju tožnika in dodatnih kirurških posegov. Tako v tožbenem zahtevku kot tudi v zahtevi za izdajo začasne odredbe predlaga tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zaradi narave svoje odločitve sodišče ne bo podrobneje povzemalo vsebine tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe.

Tožena stranka v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe navaja, da je tožnik zoper prvostopenjsko odločbo vložil pritožbo in je pritožbeni postopek še v teku, zato upravni spor še ni dopusten.

K točki I izreka: Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Skladno s prvim odstavkom 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. V obravnavani zadevi pa postopek še ni bil končan, saj je tožnik zoper prvostopenjsko odločbo vložil pritožbo, pritožbeni postopek pa je še v teku, torej o pritožbi še ni bilo odločeno. V konkretnem primeru gre namreč za dvostopenjski upravni postopek, saj je skladno z tretjim odstavkom 82. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij zoper odločbo v zvezi s prekinitvijo prestajanja kazni dovoljena pritožba.

Druga točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1 določa, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno ali prezgodaj. V obravnavanem primeru je bila tožba vložena prezgodaj, saj začne rok za vložitev tožbe teči šele od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan, v obravnavani zadevi pa drugostopenjski akt, s katerim bi bil postopek končan, sploh še ni bil izdan. Ker je bila torej tožba vložena prezgodaj, je sodišče skladno z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo. Glede na to, da je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov, se do tožbenih navedb ni opredeljevalo.

Tožnik je v tožbenem zahtevku tudi predlagal, naj sodišče ugotovi, da je bilo z izpodbijano odločbo poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da čeprav se v tem delu tožbeni zahtevek glasi na varstvo ustavnih pravic, tožbe sodišče ni obravnavalo po 4. členu ZUS-1, ki določa, da v upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V obravnavanem primeru niso podane procesne predpostavke iz tega člena, saj je zagotovljeno drugo sodno varstvo, to je sodno varstvo v rednem upravnem sporu, zato sodišče tožnikove tožbe ni obravnavalo kot tožbe zaradi varstva ustavnih pravic, ampak kot tožbo v rednem upravnem sporu zoper upravni akt. K točki II izreka: Ker je sodišče tožbo zavrglo, je moralo hkrati zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki se veže na tožbo. Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo je namreč procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe. Zato mora sodišče, če tožbo zavrže, hkrati zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.

K točki III izreka: Ker je sodišče tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo, trpi skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka svoje stroške postopka.