Jedro

V celoti manjkajo trditve tožeče stranke o dejstvih, zaradi katerih zahteva od tožene stranke denarni znesek. Prav tako manjkajo dokazi. V spisu se sicer nahajajo računi tožeče stranke in odpremnice. Te listine niso niti dokazi o sklenjeni pogodbi, niti o izročitvi blaga toženi stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Postopek se je začel kot postopek za izvršbo na temelju verodostojne listine. Po dolžnikovem ugovoru se je nadaljeval kot gospodarski spor.

2. Prvostopenjsko sodišče je v nadaljevanju postopka sklep o izvršbi razveljavilo tudi še v točkah 1 in 3 izreka sklepa in je tožbo zavrglo.

3. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev utemeljilo takole: s sklepom opr. št. VI Pg 383/1991 z dne 13. 7. 2015 (točka III izreka) je tožečo stranko pozvalo, da v 30 dnevih tožbo popravi tako, da bo postavila določen zahtevek v denarnih enotah, ki so kot uradno plačilno sredstvo nadomestila denarno enoto SFRJ (jugoslovanski dinar). Pozvalo jo je tudi, da navede dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predloži dokaze. Tožeča stranka je potem v vlogi z dne 30. 9. 2015 postavila določen zahtevek v evrski valuti, ni pa navedla nobenih dejstev, na katera opira zahtevek. Prvostopenjsko sodišče je zato tožbo zavrglo (5. odstavek 105. člena ZPP).

4. Zoper ta sklep je vložila pritožbo tožeča stranka. V pritožbi navaja, da se vsi dokazi, na katerih temelji njen zahtevek, nahajajo v „dopisih zadeve (predlogu za izvršitev)“, katere naj bi sodišče že imelo. Meni tudi, da se 5. odstavek 108. člena ZPP uporabi le, če vlagatelj ni predložil zadostnega števila izvodov svoje zahteve.

5. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila obširno. Povrnitve stroškov ni zahtevala.

6. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep (2. točka 365. člena ZPP). Tožeča stranka namreč ni navedla niti potrebnih dejstev, niti dokazov.

7. 1. odstavek 105. člena ZPP sodišču nalaga, da od vložnika zahteva dopolnitev nepopolne vloge. To je prvostopenjsko sodišče storilo s sklepom VI Pg 383/1991 z dne 13. 7. 2015. 8. Tožba mora med vsebovati tudi trditve o dejstvih, na katera tožeča stranka opira svoj zahtevek, in dokaze (1. odstavek 180. člena ZPP). Po vloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi na temelju verodostojne listine se postopek vodi kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odstavek 62. člena ZIZ). Plačilni nalog ne vsebuje pravotvornih dejstev, saj se izda na podlagi verodostojne listine iz 2. odstavka 431. člena ZPP. Tako je bilo tudi v tem sporu.

9. Tožba se lahko torej obravnava šele, če vsebuje določne trditve in dokaze. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ker je tožečo stranko pozvalo k dopolnitvi tožbe.

10. Ni treba, da bi tožba navedla pravni temelj za zahtevek (3. odstavek 180. člena ZPP). To ni bil razlog za odločitev prvostopenjskega sodišča in se zato s tem tudi pritožbenemu sodišču ni treba ukvarjati.

11. 5. odstavek 108. člena ZPP sodišču nalaga zavrženje vloge, če vlagatelj vloge ne dopolni. Iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ker je vlogo tožeče stranke zavrglo.

12. V celoti so manjkale in še manjkajo trditve tožeče stranke o dejstvih, zaradi katerih zahteva od tožene stranke denarni znesek. Teh kljub pozivu tožeča stranka ni navedla niti v vlogi z dne 30. 9. 2015, niti kasneje.

13. Prav tako manjkajo dokazi. Kot dokaz za zahtevek tožeče stranke bi lahko na primer prišla v poštev pogodba, na temelju katere je tožeča stranka domnevno dobavila toženi stranki. V spisu se sicer nahajajo računi tožeče stranke in odpremnice. Te listine niso niti dokazi o sklenjeni pogodbi, niti o izročitvi blaga toženi stranki. Pritožbeno sodišče v nasprotju s pritožbenimi trditvami ni našlo nobenih dokazov, na katerih bi temeljili zahtevki tožeče stranke.

14. Na nezadostno število vlog se ne nanaša 5. odstavek 108. člena ZPP, temveč 6. odstavek istega člena. Pritožba tožeče stranke se torej glede vsebine 5. odstavka 108. člena ZPP moti, nemara zato, ker je pritožnik uporabil staro besedilo ZPP.