Jedro

Pogoji za sprejem osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda so navedeni v 74. in 75. členu ZDZdr. Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni so: da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno; da oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; da ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči; da izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da rešitev, ki jo je sprejelo, posega tudi v človekove pravice ostalih varovancev oddelka, s čimer se posega v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, kršene ali ogrožene pa so z namestitvijo uporabnikov v prezasedene in kadrovsko podhranjene zavode tudi pravice drugih uporabnikov do zdravstvenega varstva, do duševne in telesne celovitosti, prekomerno je okrnjena njihova svoboda gibanja, česar sodišče prve stopnje ni ovrednotilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A. v celoti omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I. točka izreka) ter se A. A. sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda Dom starejših občanov X (v nadaljevanju DSO X) in se jo tam zadrži eno leto od sprejema (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje udeleženec DSO X (pritožnik). Izpodbija II. točko izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo ali razveljavitev sklepa in po potrebi vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Navaja, da mora za sprejem v varovani oddelek oseba kumulativno izpolnjevati pogoje določene v 74. členu v povezavi s 75. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). V skladu s šesto alinejo prvega odstavka 74. člena ZDZdr mora oseba za sprejem v varovani oddelek izpolnjevati tudi druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Sklicuje se na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 217/2016. Sodišče ni upoštevalo 15. člena Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva, ki določa, da zavod, ko je na razpolago ustrezno mesto, sprejme uporabnika iz seznama čakajočih na sprejem in pri tem med drugim upošteva vrstni red po prispetju prošenj oziroma dolžino čakalne dobe. Sodišče tega ni upoštevalo in je nepravilno uporabilo materialno pravo. Sklep sodišča o namestitvi ni sklep, ki bi omogočil preskakovanje predpisanih postopkov iz zakonodaje na področju socialnega varstva. V bivalni enoti za osebe z demenco pritožnik nima proste postelje, o čemer je bilo sodišče obveščeno z dopisom z dne 24. 4. 2019. Sodišče mnenja pritožnika ni upoštevalo in je kljub dejstvu, da zavod ne more nuditi ustrezne obravnave oziroma ustreznih storitev, vanj z izpodbijanim sklepom namestilo osebo. Pritožnik ne razpolaga s kapacitetami za krizne namestitve in nameščanje dodatnih oseb v prezasedene oddelke socialnovarstvenih zavodov z vidika vpliva na pravice v te oddelke že nameščenih uporabnikov ni sprejemljivo. V trenutku namestitve oseb na prepolne oddelke bi prišlo do kršenja ustavno in zakonsko zagotovljenih pravic vseh uporabnikov. Pritožnik opozarja na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 51/2009, v kateri je Vrhovno sodišče sodišču prve stopnje naložilo, naj v ponovljenem postopku odločitev o izbiri ukrepa po ZDZdr in določitvi konkretne ustanove pretehta v luči vseh kolidirajočih ustavnih vrednot. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pogoji za sprejem osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda so navedeni v 74. in 75. členu ZDZdr. Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni so: da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno; da oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; da ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči; da izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

5. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obstoj navedenih pogojev ugotavljalo, vendar razlogov o vseh odločilnih dejstvih v izpodbijanem sklepu ni navedlo. Tako je glede prvega pogoja, da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, v sklepu navedlo, da je akutno bolnišnično zdravljenje osebe še potrebno in se sklicevalo na izvid z dne 13. 2. 2019, da pa je psihično stanje osebe ob pregledu izvedenke glede na stanje ob sprejemu v psihiatrično bolnišnico že bolj stabilno. Ugotovitve, da je v času izdaje izpodbijanega sklepa akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, v izpodbijanem sklepu ni.

6. Obstoj pogojev iz druge do pete alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr je sodišče prve stopnje obrazložilo. Glede pogoja iz šeste alineje tj. izpolnjevanja drugih pogojev za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva, pa je sodišče prve stopnje navedlo le, da te pogoje oseba izpolnjuje in da DSO X v mnenju ni navajal, da oseba ne izpolnjuje pogojev za sprejem v njihov zavod, ki jih določajo predpisi iz področja socialnega varstva. Konkretnih razlogov o zahtevanih pogojih sodišče prve stopnje ni navedlo in se do trditev udeleženca, da v DSO X, nimajo na voljo proste postelje, ni opredelilo. Navedlo je le, da mnenje socialnovarstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta, za sodišče ni zavezujoče in da se je pokazalo, da bi bila najbolj ustrezna namestitev v DSO X. Pritožnik ob povedanem v pritožbi utemeljeno opozarja, da je bila zasedenost kapacitet pojasnjena, sodišče prve stopnje pa je ni upoštevalo oziroma se do nje ni opredelilo.

7. Neutemeljeno pa pritožnik navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ker pri sprejemu ni upoštevalo vrstnega reda po prispetju prošenj oziroma dolžino čakalne dobe s skladu s 15. členom Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Pravilnik). V konkretnem primeru je namreč bistveno, da gre za hudo in resno ogrožanje osebe v skladu s 74. in 75. členom ZDZdr, kar za osebe na listah čakajočih ni mogoče avtomatično zaključiti. Očitek o preskakovanju vrstnega reda zato ne more biti utemeljen.

8. Končno pritožnik utemeljeno opozarja tudi na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 51/2019. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da rešitev, ki jo je sprejelo, posega tudi v človekove pravice ostalih varovancev oddelka, s čimer se posega v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, kršene ali ogrožene pa so z namestitvijo uporabnikov v prezasedene in kadrovsko podhranjene zavode tudi pravice drugih uporabnikov do zdravstvenega varstva, do duševne in telesne celovitosti, prekomerno je okrnjena njihova svoboda gibanja, česar sodišče prve stopnje ni ovrednotilo.

9. Iz navedenih razlogov je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Kot že navedeno sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov o vseh odločilnih dejstvih, do trditev pritožnika se ni opredelilo, hkrati pa je zaradi zmotne uporabe materialnega prava (neupoštevanje ustavnih pravic drugih uporabnikov) ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je zato sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče prve stopnje bo moralo dopolniti svoje ugotovitve o izpolnjenosti pogojev za sprejem osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda pri pritožniku oziroma kje drugje glede na zgoraj navedene razloge, zakonske pogoje ter zahteve podzakonskih predpisov. Sodišče druge stopnje o tem glede na naravo zadeve, načelo ekonomičnosti ter nujnosti in hitrosti postopka ni odločalo samo, ker ocenjuje, da bo glede na že izvedene dokaze pred sodiščem prve stopnje dopolnitev postopka hitreje izvedlo sodišče prve stopnje in tako ne bo kršena pravica stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Hkrati pa bo sodišče prve stopnje odpravilo tudi bistvene kršitve določb postopka.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 3 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.