Jedro

Plačilo po najemni pogodbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke na dan 22. 1. 2015 v višini 142.264,74 EUR (glavnica 136.710,72 EUR in obresti v višini 5.554,02 EUR). Nadalje je ugotovilo obstoj terjatve tožene stranke do tožeče stranke na dan 22. 1. 2015 v višini 70.916,57 EUR (glavnica 68.341,37 EUR in obresti v višini 2.575,20 EUR) ter navedeni terjatvi pobotalo do višini 70.916,57 EUR ter je tako tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 71.348,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 1. 2015 dalje do plačila (točka I, II in III izreka). V odločbi o pravdnih stroških je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 556,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude (točka IV izreka).

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožena stranka "iz vseh pritožbenih razlogov". V pritožbi navaja, da ni sporno, da je imela tožena stranka s tožečo stranko sklenjeno najemno pogodbo za bioplinarno v D. Zmotna pa je presoja prvostopnega sodišča, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki iz naslova najemnega razmerja za bioplinarno plačati še 71.348,17 EUR s pripadajočimi obrestmi. V tej smeri je prvostopno sodišče zmotno presodilo, da obstoji terjatev tožeče stranke zoper toženo stranko iz naslova dobavljenega materiala za pridelavo koruze in sirka po računu 5/2014 z dne 1. 3. 2014, ker je bil navedeni račun izdan pred dobavo materiala, material pa toženi stranki ni bil izdobavljen.

3. Zaradi tega je bil navedeni račun v računovodskih knjigah tožene stranke storniran. Glede terjatev, ki jih ima tožena stranka zoper tožečo stranko, je prvostopno sodišče nepravilno ugotovilo znesek plačila delavcem bioplinarne, ki jih je izvedla tožena stranka. Upoštevati je potrebno dejansko plačilo, ne glede na to, če so bili delavci zaposleni pri tožniku ali družbi E., d.o.o. Prvostopno sodišče je postopalo nepravilno, ko ni sprejelo v pobot uveljavljane terjatve tožene stranke zoper tožnika iz naslova kredita v skupni višini 75.000,00 EUR. Pri taki presoji je prvostopno sodišče zmotno zaključilo, da tožena stranka ni mogla biti kreditodajalec, ker v obdobju kredita še ni obstajala. Pri tem je prvostopno sodišče prezrlo, da je bil navedeni kredit po kreditodajalcu prenesen oziroma odstopljen toženi stranki. To izhaja iz same najemne pogodbe za bioplinarno. Prvostopno sodišče tudi ni upoštevalo vseh računov za električno energijo. Strošek tožene stranke za plačilo električne energije je bil višji, kot ga je ugotovilo prvostopno sodišče in je v tej smeri potrebno upoštevati uveljavljani pobot terjatve iz naslova porabe električne energije za bioplinarno. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodabijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožeča stranka se v obrazloženem odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev prvostopne sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Ni sporno, da sta B.G., proizvodnja in distribucija energije B. G., s.p. kot najemodajalec in gospodarska družba P. d.o.o. (toženec) kot najemnik dne 31. 1. 2014 sklenili najemno pogodbo za sklop elektrarn na bioplin, v lasti najemodajalca. Dogovorjena najemnina je znašala 10.000,00 EUR mesečno. K najemni pogodbi je bil dne 15. 3. 2014 sklenjen aneks, v katerem sta se pogodbeni stranki dogovorili, da se najemnina zniža za tekočo mesečno porabo električne energije in da se strošek potrebnih popravil poračuna z najemnino. V aneksu je bilo tudi dogovorjeno, da bo najemodajalec za najemnika vodil bioplinarno v smislu tehničnega obratovanja in zagotovitve ustreznega števila delavcev. V pritožbenem postopku tudi ni sporna aktivna legitimacija tožeče stranke.

7. V zvezi s terjatvijo tožeče stranke zoper toženo stranko v pritožbenem postopku ni sporna terjatev iz naslova neplačane najemnine za obdobje 10 mesecev, torej v skupnem znesku 100.000,00 EUR. Sporna pa je terjatev iz naslova izdobave materiala za setev koruze in sirka v znesku 36.710,72 EUR na podlagi računa št. 5/2014 z dne 1. 3. 2014 (nadalje račun), ki ga je izdala tožeča stranka. Prvostopno sodišče na podlagi dejstva same izdaje računa, da tožena stranka navedenemu računu ni ugovarjala ali ga zavrnila, da je tožena stranka svojo terjatev zoper tožečo stranko s pobotno izjavo z dne 7. 7. 2014 skušala pobotati s terjatvijo tožeče stranke zoper toženo stranko iz navedenega računa in da tožena stranka v dopisu stečajnemu upravitelju z dne 15. 2. 2015 ni zanikala prejema materiala, temveč obrazlaga zgolj zakaj računa ni plačala, pravilno zaključuje, da je tožeča stranka s stopnjo prepričanja dokazala, da je bil kmetijski material po navedenem računu izdobavljen toženi stranki. Takega zaključka ne morejo spremeniti pritožbena izvajanja, da je bil račun koncem leta 2015 storniran v računovodskih knjigah tožene stranke, ker se je račun storniral na podlagi ustne odredbe zakonitega zastopnika tožene stranke, brez izkazane neizdobave materiala po računu (priča F. K., ki je opravljala računovodstvo za toženo stranko, je posebej izpovedala, da račun ni bil nikoli zavrnjen) ali morebitnega kakšnega drugačnega poplačila terjatve na podlagi računa.

8. Pravilna je tudi presoja prvostopnega sodišča, da tožena stranka ni zmogla dokaznega bremena glede zatrjevanega kredita 75.000,00 EUR, ki bi ga naj tožena stranka dala meseca junija 2011 in septembra 2012 tožeči stranki. Tožena stranka že glede na čas ustanovitve (iz podatkov registra izhaja, da je bila ustanovljena 28. 1. 2014) ni mogla biti kreditodajalec, ker takrat še ni obstajala. Zraven tega tožena stranka razen zatrjevanj, da je bil dan kredit tožniku v gotovini, v spis ni priložila nobenih listin, ki bi dokazovale obstoj posojilnega razmerja med tožnikom in toženo stranko. Z listinami tudi ni izkazano posojilno razmerje med zakonitim zastopnikom tožene stranke B. R. in tožečo stranko, zatrjevanja pritožbe o odstopu terjatve B. R. na toženo stranko pa predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto. Takšne presoje tudi ne spremeni pritožbeno sklicevanje na sam zapis v aneksu kreditne pogodbe1, ker kreditodajalec ni mogla biti tožena stranka (v času kredita še ni obstajala), navedeni zapis pa tudi po vsebini ne predstavlja pogodbe o odstopu terjatve. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

9. V zvezi s pavšalnimi zatrjevanji pritožbe o nepravilnem obračunu električne energije po višini in nepravilni ugotovitvi višine terjatve iz naslova plačila delavcem, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče tudi višino teh terjatev tožene stranke zoper tožečo stranko pravilno ugotovilo (višina terjatve iz naslova plač pod točko 11 razlogov, plačila porabljene električne energije pot točko 9 razlogov prvostopne sodbe) ter sklepčno obrazložilo. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

10. Obstoj in višino terjatev tožene stranke zoper tožečo stranko iz naslova izvedenih popravil na bioplinarni v višini 6.991,60 EUR, odvetniških storitev v višini 3.181,20 EUR in ostalih plačil, ki jih je tožena stranka izvedla za tožečo stranko v skupni višini 7.484,19 EUR (glej točko 14 razlogov prvostopne sodbe), pritožba ne izpodbija. Pritožba tudi ne izpodbija zapadlost pobota in tudi ne višine nateklih obresti od terjatev tožeče in tožene stranke.

11. Prvostopno sodišče je tako v predmetni zadevi pravilno ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 142.264,74 EUR, obstoj terjatve tožene stranke do tožeče stranke v višini 70.916,57 EUR ter presodilo, da je po pobotu terjatev dolžna tožena stranka tožeči plačati 71.368,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 1. 2015 dalje.

12. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

13. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni odločilno prispevala k razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1 Stranki se dogovorita, da se bo najemnina plačevala po tistem, ko se obračuna kredit z dne 25. 6. 2011 in 1. 9. 2012 v skupni višini 75.000,00 EUR, ki ga je prejel najemnik, in po računu stroškov popravil iz člena 2. Po poplačilu kredita in popravila se bo šele začela plačevati najemnina in bo najemodajalec odredil kateremu upniku se plača del najemnine na podlagi cesijske pogodbe, asignacije ali verižne kompenzacije. V kolikor najemodajalec ne bo sporočil do 15. dne v mesecu za naslednji mesec, bo najemnik plačal najemnino na TRR najemodajalca (3. člen aneksa - priloga B 3).