Jedro

Izpodbijani akt je odločba tožene stranke, ki jo je izdala na podlagi tožnikove zahteve, da toženka odloči o njenem sporu z distribucijskim operaterjem v zvezi s plačilom računa, ki je bil izdan po ugotovitvi, da je na merilnem mestu tožnik neupravičeno odjemal električno energijo.

Sodišče zavrača ugovor veljavnosti SPDO kot neutemeljen, saj predstavljajo splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, ki ga je izdala družba SODO d.o.o. kot sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije na podlagi Energetskega zakona (EZ) in Uredbe o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije ter po pridobitvi soglasja Vlade Republike Slovenije. SPDO so bili sicer z uveljavitvijo EZ-1 razveljavljeni, vendar se uporabljajo do uveljavitve splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, izdanih na podlagi tega zakona.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka, Agencija za energijo, je v izpodbijani odločbi zavrnila zahtevo stranke A.A. v zvezi z neupravičenim odjemom električne energije na merilnem mestu št. 2-... na naslovu Vrhe št. ..., (1. točka izreka); zavrnila zahtevo A.A. za povrnitev stroškov postopka (2. točka izreka); odločila, da je A.A. dolžan družbi Elektro T., d.d. povrniti potne stroške v višini 34,20 EUR in določila, kam mora ta znesek nakazati (3. točka izreka), ter v 4. točki izreka odločila, da bo o ostroških, ki sta jih priglasili priča B.B. in C.C., odločila s posebnim sklepom.

2. Uporabnik sistema A.A. je dne 27. 4. 2017 na Agencijo za energijo naslovil zahtevo za odločanje v sporu z distribucijskim operaterjem SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja za električno energijo Maribor, v zvezi s plačilom računa iz naslova neupravičenega odjema električne energije na merilnem mestu št. 2-... na naslovu Vrhe št. ..., .

3. Po prejemu zahteve je tožena stranka preizkusila, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz 415. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1). Ugotovila je, da je stranka pred sprožitvijo postopka zahtevala od nasprotne stranke, da njeni zahtevi ugodi, ker pa je bila njena zahteva v celoti zavrnjena, je vložila zahtevo na podlagi in v roku iz drugega odstavka 415. člena EZ-1. V nadaljevanju je tožena stranka pojasnila pravne podlage za odločanje v zadevi in na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) nasprotno stranko pozvala k pisni izjasnitvi o zahtevku stranke. Nasprotna stranka je v dopisu z dne 26. 5. 2017 pojasnila, da je pooblaščeni izvajalec nalog distribucijskega operaterja, družba Elektro T. d.d. pri kontrolnem pregledu strankinega merilnega mesta ugotovila samovoljni poseg v dele električnega priključka - manipulacijo na glavnem dovodnem kablu, varovanem s 3 x 63 A varovalkami, kar izhaja iz priloženega Zapisnika o kontrolnem merilnem pregledu. V skladu z določbami 57. in 58. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem (v nadaljevanju SPDO) je bil zato s strani Elektro T. d.d. v imenu in za račun nasprotne stranke izveden obračun in stranki izdan račun za plačilo neupravičenega odjema električne energije. Ker ga stranka ni plačala, jo je Elektro T. d.d. v predhodnem obvestilu obvestil o odklopu in jo 17. 12. 2015 iz omrežja odklopil. Po izvedenem odklopu je stranka poravnala dolgovani znesek. Količine električne energije in obračunske moči so bile po mnenju Elektro T. d.d. pravilno določene in ugotovljene, pri čemer se glede ničnosti SPDO nasprotna stranka sklicuje na sklep Okrajnega sodišča v Celju opr. št. P 613/2015 z dne 3. 10. 2016. 4. V zadevi je Agencija na podlagi 102. in 154. člena ZUP razpisala narok za ustno obravnavo dne 13. 6. 2017, ki se je nadaljevala 8. 9. 2017 in 7. 11. 2017. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja ugotovitev, da je manipulacija izvedena na glavnem dovodnem kablu 3 x 35 mm2, varovanem s 3 x 63 A varovalkami, mimo števca električne energije s kablom 4 x 35 mm2. Ker je bila stranka na dan izvajanja kontrole odsotna, je bilo iz varnostnih razlogov treba sanirati glavni dovodni kabel, zato sta delavca Elekra T. d.d. odstranila t spoj pred glavno merilno napravo in ga zaradi zagotavljanja varne dobave in distribucije ostalim odjemalcem nadomestila z novim kablom. Ugotovljeno manipulacijo in izvedeno sanacijo na merilnem mestu sta delavca fotografirala. Način in obseg izvedbe neupravičenega odjema sta evidentirala v zapisniku čez dva dni, ko je bil v prisotnosti stranke izveden tudi ogled in odstranitev t spoja v hiši. Navedeno je utemeljeno v Zapisniku o kontrolnem pregledu obračunskih merilnih naprav z dne 17. 9. 2017 (v nadaljevanju zapisnik), ki ga je podpisala tudi stranka, in v priloženih fotografijah.

5. V nadaljevanju je tožena stranka pojasnila, da prvi odstavek 57. člena SPDO določa, kaj se šteje za neupravičen odjem električne energije, posledica takšnega odjema pa je plačilo neupravičeno pridobljene električne energije in uporabe omrežja, na način kot to določa določba 2.a) točka prvega odstavka 58. člena SPDO. Izčrpno je pojasnila način tovrstnega izračuna in tudi povzela določbo 2.b) prvega odstavka tega člena, ki določa način obračuna električne energije, če je bila le ta odvzeta pred glavno napravo za omejevanje toka.

6. Za odločitev tožene stranke v tem postopku je nesporno dejstvo, da so bili na merilnem mestu stranke ugotovljeni nedovoljeni posegi, ki so posledično stranki omogočili odjem količin električne energije pred glavno napravo za omejevanje toka mimo merilnih naprav, in ugotovitev, da je stranka že glede na ugotovljene nepravilnosti v sami merilni omarici izpolnila predpostavke neupravičenega odjema iz četrte alineje 57. člena SPDO, zaradi česar je dolžna plačati račun neupravičenega odjema električne energije. Dejstvo, da so na merilnem mestu bile ugotovljene manipulacije, ki omogočajo, da se električna energija ne meri in zaračunava, tako ni sporno, za ugotovitev, da je prišlo do neupravičenega odjema v smislu četrte alineje 58. člena SPDO, pa ni relevantno, ali je stranka tudi dejansko neupravičeno odjemala električno energijo.

7. Kljub prej navedenemu pa se je tožena stranka opredelila tudi do strankinih trditev, da do neupravičenega odjema sploh ni prišlo, ker inštalacije v notranjosti hiše naj ne bi bile dokončane. Pojasnila je, da so bili kabli prerezani v različnih dolžinah, zato ne more slediti strankini trditvi, da si je izvajalec postopno pripravil in odrezal kable za kasnejši priklop, saj so običajno žile kabla zrezane skupaj. Prav tako je rezanje kabla po posameznih delih potrebno iz varnostnih razlogov, kadar je kabel pod napetostjo, saj bi pri hkratnem rezanju vseh delov kabla prišlo do kratkega stika, zaradi česar bi pregorele varovalke in bi lahko prišlo do poškodb izvajalca. Navedeno je utemeljeno z izjavami zaslišanih prič elektrotehnične stroke E. in F. Agencija deli tudi mnenje nasprotne stranke, da je trditev, da inštalacija ni bila do konca izvedena, zelo malo verjetna, saj je tehnično spajanje kablov na tako majhni površini onemogočeno. Prav tako strankinih navedb po nedokončani napeljavi ni mogoče utemeljiti s pričanjem C.C., ki naj bi kot izvajalec položil napeljavo pri stranki, saj je v celoti zanikal izvedbo napeljave pri stranki doma in potrdil, da jo je izvedel samo v strankinem lokalu. Prav tako tožena stranka odločitve ne more opreti na pričanje strankine partnerke, saj je le ta informacijo o nedokončani napeljavi pridobila od stranke, kar je tudi sama povedala. Na podlagi vsega navedenega stranka ni bila uspešna z dokazovanjem dejstva, da zadnji del priključka v notranjosti objekta ni bil nedokončan. V nadaljevanju pa se je tožena stranka opredelila še do ostalih navedb in dokazil in zavrnila ugovore, ki se nanašajo na predložene račune porabe med in po posegu.

8. V nadaljevanju je Agencija zavrnila tudi ugovore, ki se nanašajo na uporabo pravil SPDO, ter pojasnila način izračuna dejanske porabe električne energije. Prav tako je presodila, da je bil odklop stranke z dne 17. 12. 2015, ker račun ni bil poravnan, zakonit, ter zavrnila stališče stranke, da plačilo iz naslova neupravičenega odjema ne predstavlja plačila škode v smislu Obligacijskega zakonika in se v tem postopku tudi ne ugotavljajo pogoji oziroma vzročna zveza med dejanjem in škodo ter morebitna neupravičena obogatitev po predpisih.

9. Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Pojasnjuje, da je bil dolžan poravnati račun v višini 16.195,51 EUR, ker mu je družba Elektro T. d.d. zaradi neplačila tega računa samovoljno odklopila električno energijo. Tožnik je zahteval vračilo tega zneska od družbe Elektro T. d.d. potem pa 17. 3. 2017 še od SODO, ki je z odgovorom z dne 10. 4. 2017 zavrnil zahtevo za povrnitev plačila, zato je tožnik na Agencijo vložil zahtevo za odločanje.

10. V zadevi ni sporno, da je družba Elektro T., d.d. dne 15. 4. 2015 na merilnem mestu opravila kontrolo, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je bil na dovodnem kablu za električno energijo izveden neupravičen poseg s strani tožnikovega izvajalca. Ne zanika, da je bil neupravičen poseg narejen, vendar zanika in dokazuje, da do neupravičenega odjema električne energije ni prišlo. Pojasnjuje, da obvodna inštalacija v prostoru stanovanjske hiše s strani tožnikovega izvajalca ni bila nikoli dokončana, zaradi česar ni prišlo do odjema. To okoliščino tožnik dokazuje tako, da pri tožniku tudi po ugotovitvi neupravičenega odjema ni prišlo do povečane porabe elektrike in je njena poraba ostala na povsem enaki ravni kot pred ugotovitvijo posega.

11. Tožena stranka je navedla, da tožnik ni uspel dokazati resničnosti svojih navedb in utemeljuje nadaljnje svojo odločitev z načinom rezanja kablov. Tožnik te zaključke ocenjuje kot zmotne, ker ni bila upoštevana tožnikova razlaga, zakaj je prišlo do reza električnih žic na različnih dolžinah. Tožnik pojasnjuje, enako kot v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, da je na prigovarjanje C.C. privolil, da izvede poseg v stanovanjski hiši, ker je izvajalec pred tem izvajal dela v gostinskem lokalu. Tožnik je zato dopustil, da C.C. izvede dela, pri tem pa je C.C. pri izvedbi zmanjkalo kabla in obvoda v kleti stanovanjske hiše ni zaključil. Ker sta se tožnik in C.C. sprla, slednji dela ni dokončal in kablov v kleti stanovanjske hiše ni spojil, tako da do neupravičenega odjema sploh ni prišlo. Tožnik je ves čas plačeval električno energijo po dejanskih količinah porabljene električne energije. C.C. je v postopku pred toženo stranko priznal, da je tožniku opravljal dela v lokalu ter zanikal opravljanje del oziroma poseg pri tožniku doma, vendar gre za zanikanje, ki predstavlja tudi kaznivo dejanje, zato so C.C. vabili na Okrožno državno tožilstvo in tudi zaradi tega od priče ni bilo pričakovati, da bo priznala, da je izvedla nameravani poseg.

12. V zvezi s predmetnim sporom je pomembna tudi okoliščina glede možnosti izračuna domnevno neupravičene odvzete količine električne energije, do katere se tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni opredelila. Tožnik je v postopku pred toženo stranko poskušal dokazati, da do povečane uporabe električne energije oziroma neupravičenega odjema ni prišlo, tudi tako, da je izjavil, da je uporabljal lesene pelete in predložil tudi račun za peč na pelete. Res je, da ni bil izdan na njegovo ime, ker je peč kupil od podjetja, ki je navedeno na računu, vendar so bile v spis vložene fotografije peči in bojlerja, iz katerih je razvidno, da so bile nameščene v njegovih prostorih. Iz tega razloga je tožena stranka zmotno ugotovila dejansko stanje tudi v tem delu, ko je navedla, da tožnik ni uspel izkazati, da je uporabljal peč na pelete in bojler. Da tožnik ni nikoli neupravičeno odvzemal električne energije iz omrežja, je hkrati dokazoval z računi za električno energijo za povsem identično sosednjo stanovanjsko hišo ter položnicami za električno energijo na tožnikovo hišo po odstranitvi sponke s strani Elektro T. d.d., ki so v enakih okvirih, kot vse predhodne položnice.

13. Ne glede na navedeno tožnik vztraja, da bi se domnevno neupravičena odvzeta količina električne energije lahko določila ali izračunala tudi s pomočjo izvedenca električne stroke, saj je prepričan, da bi slednji izračunal maksimalno porabo električne energije glede na porabnike v stanovanjski hiši. Obračunanega zneska namreč tožnik ne bi uspel porabiti v nadaljnjih 18 letih. Ne strinja se z obrazložitvijo tožene stranke, da tožnikov predlog za izračun domnevno neupravičene odvzete energije ni izvedljiv zaradi pomanjkanja podatkov na merilnih mestih, pri čemer je tožena stranka v tem delu v celoti neutemeljeno sledila navedbam nasprotne stranke in njenim interesom in ni preverila ali se prepričala, ali je navedeni izračun mogoč, kar bi morala storiti po uradni dolžnosti. Prav tako ni imenovala izvedenca, s čimer je bilo tožniku onemogočeno dokazovanje izračuna domnevno neupravičene električne energije, do katerega sploh ni prišlo.

14. V zvezi z veljavnostjo splošnih pogojev se je tožnik skliceval na nepravilno uporabo določil 57. in 58. člena SPDO. Tožnik in Elektro T. d.d. sta pogodbeni stranki, ki sta 23. 4. 2008 sklenili pogodbo o skrbi za električno energijo in ponavlja navedbe, kako je prišlo do izdaje računa v višini 16.195,51 EUR. Navaja, da je splošne pogoje sprejela družba SODO d.o.o., ki je bila ustanovljena na podlagi 23. člena takrat veljavnega Energetskega zakona s strani Vlade – ustanoviteljice pa je bila SODO d.o.o. podeljena koncesija za obdobje 50 let od datuma sklenitve koncesijske pogodbe. Družba SODO d.o.o. je imela kot koncesionar za dejavnost sistemskega operaterja v skladu z 8. členom Uredbe o koncesiji gospodarske javne službe, dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (v nadaljevanju Uredba) pooblastilo, da v skladu z določbo 70. člena takratnega EZ izda splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja in je v skladu z navedenimi predpisi po pridobitvi soglasja Vlade RS 13. 11. 2007 sprejela splošne pogoje, kjer so določeni ukrepi varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med dobaviteljem in odjemalcem, splošni pogoji pa so bili objavljeni v Uradnem listu RS 39/2007. 15. Elektro T. d.d. je torej na podlagi teh določil od tožnika zahteval sporno plačilo, ker Elektro T. d.d. ni moglo ugotoviti, koliko električne energije naj bi tožnik odvzel neupravičeno. Sklicuje se na določbo četrtega odstavka 57. člena in navaja, da je bil na podlagi tega izračuna tožniku izstavljen sporni račun, ki predstavlja skoraj 17-krat večjo porabo od realno porabljene in dejansko plačane električne energije tožnika v enem letu oziroma bi bila takšna poraba možna v nadaljnjih 18 letih. Zaradi navedenega so izpodbijana določila splošnih pogojev za tožnika neustavna in nezakonita, ker so nepravična, pretirana in prestroga in ne ustrezajo načelom dejanske povrnitve škode oziroma povrnitve dejanske škode, ki v konkretnem primeru sploh ni nastala. Z njimi se neposredno posega v tožnikove pravice, pravne interese oziroma njegov pravni položaj. Sklicuje se na 26. člen Ustave Republike Slovenije. Ker Elektro T. d.d. zaradi domnevno neupravičenega odjema ni nastala nikakršna škoda, so določila četrtega odstavka 57. člena in prvega odstavka ter 2. točke 58. člena splošnih pogojev v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

16. Prav tako so splošni pogoji v nasprotju z Obligacijskim zakonikom in temeljnimi načeli civilnega prava, pri čemer je treba izpostaviti, da gre v primeru tožnika in Elektro T. d.d. za sicer veljavno civilno pravno pogodbeno razmerje, vendar je splošne pogoje sprejel sistemski operater po javnem pooblastilu in predhodni odobritvi. Ker sta stranki sklenili civilno pravno razmerje, se kot lex generalis uporabljajo določila OZ oziroma Energetskega zakona kot lex specialis, v kolikor le ta podrobneje urejajo plačilo oziroma povrnitev škode, vendar pa je splošne pogoje odobrila Vlada RS, zaradi česar imajo naravo splošnega pravnega akta in zavezujejo enako kot zakon. V konkretnem primeru določila splošnih pogojev predstavljajo nesorazmerni poseg v škodo ene stranke, tožnika, ker znesek računa predstavlja nesorazmerno veliko odškodnino, ki ne ustreza dejansko nastali škodi. Ker v konkretnem primeru ni prišlo do zmanjšanja premoženja niti Elektru T. d.d. niti SODO, so takšni splošni pogoji v bistvu kazensko pravne narave in v nasprotju z dejansko škodo, določeno v OZ in Ustavi RS. Meni tudi, da so navedena določila v nasprotju z temeljnimi načeli OZ enake vrednosti dajatev, saj je tožnikova dajatev, ki jo je na podlagi iz zgoraj navedenih splošnih pogojev določil Elektro T. d.d. pretirano visoka in je v nasprotju z načelom enake vrednosti vzajemnih dajatev. Tožnik nadalje meni tudi, da so zgoraj navedeni splošni pogoji nični tudi v smislu 86. oziroma 88. ter 121. člena OZ, in nasprotujejo tako dobrim poslovnim običajem, kot samemu namenu same pogodbe ter morali. Tožnika namreč spravljajo v popolnoma podrejen in neenakopravni položaj in so v nasprotju z načelom enake vrednosti vzajemnih dajatev in načelom povrnitve dejanske škode, s tem pa tudi nepravični in pretirano strogi zanj.

17. Splošni pogoji so v nasprotju tudi z EZ-1, ki v 5. točki 48. člena določa, da morajo biti le ti pravični. Zaradi vsega tega tožnik uveljavlja neskladnost splošnih pogojev z Ustavo RS, OZ ter Energetskim zakonom in sodišču predlaga, da zavrne uporabo navedenih splošnih pogojev ter ugotovi, da je izdani račun neveljaven oziroma ničen, toženi stranki pa naloži povrnitev zneska v višini 16.195,51 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2016 dalje, ko je tožena stranka neupravičeno prejela zahtevani znesek od tožeče stranke.

18. Dodaja tudi, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je dolžnik oziroma potrošnik šibkejša pravna stranka, ki jo mora pravni red s prisilnimi predpisi posebej varovati in mora sodišče po uradni dolžnosti zavrniti učinkovanje nepoštenih pogodbenih pogojev. Na nivoju obligacijskega prava omejujejo svobodo urejanja Ustava RS (načelo sorazmernosti) in ostali prisilni predpisi, sodišče pa se lahko sklicuje tudi na moralo.

19. Podredno, v kolikor bi sodišče menilo, da so kljub navedenemu zgoraj navedeni splošni pogoji veljavni, pa sodišču predlaga ugotovitev, da ni prišlo do neupravičenega odjema v smislu prvega odstavka 57. člena splošnih pogojev ter toženi stranki naloži povrnitev neupravičeno prejetega zneska v višini 16.195,51 EUR, skupaj zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2016 dalje, ko je tožena stranka neupravičeno sprejela zahtevani znesek od tožeče stranke.

20. Glede nezakonitega odklopa električne energije in kršitve človekovih pravic pa je tožnik dodal, da je bil samovoljni odklop električne energije nezakonit in je tako predstavljal kršitev tožnikovih osebnostnih pravic. Tožnik je bil namreč kot potrošnik postavljen v bistveno podrejen položaj proti Elektro T. d.d., zato ni imel druge izbire, kot da si je sposodil denar in poravnal enormni znesek, pri čemer bi si s takim zneskom lahko zagotovil nadaljnjo dobavo električne energije v stanovanjski hiši in omogočil preživljanje družine. Elektro T. d.d. je izkoristil svoj monopolni in privilegirani položaj v razmerju do potrošnika kljub temu, da bi za plačilo tega zneska lahko uvedel pravni postopek izterjave namesto izklopa električne energije, kar je toliko bolj pomembno zato, ker je tožnik pred ugotovitvijo nedovoljenega posega kot tudi po ugotovljenem posegu redno plačeval račune za električno energijo in ni bilo nikakršne potrebe po odklopu elektrike. Nazadnje meni tudi, da je bil odklop in izsilitev plačila računa za električno energijo tudi v nasprotju z Evropsko konvencijo človekovih pravic, Protokol 1, člen 1, ki določa, da ima vsaka oseba pravico do spoštovanja premoženja. Tako je bilo z izsiljenim plačilom nesorazmerno visokega zneska na podlagi splošnih pogojev, ki jih je odobrila Vlada RS, poseženo tudi v človekove pravice tožnika do spoštovanja premoženja, saj je Elektro T. d.d. ponovni priklop na električno omrežje pogojeval s tožnikovim plačilom enormnega zneska za škodo, ki sploh ni nastala in kar je nedvomno hudo poseglo v tožnikovo pravico do premoženja oziroma v njegovo premoženje.

21. Sodišču tožnik predlaga, da ugotovi, da je izpodbijana odločba nezakonita in se jo odpravi; ugotovi, da je račun Elektra T. d.d. z dne 5. 11. 2015 ničen; ugotovi, da je bil odklop električne energije nezakonit in so bile tožniku z odklopom električne energije s strani družbe Elektro T. d.d. kršene človekove pravice; da je tožena stranka dolžna vrniti tožniku znesek 16.195,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in povrniti pravdne stroške.

22. V zvezi z obstojem neupravičenega odjema pa postavlja še podredni zahtevek, da se ugotovi, da je odločba tožene stranke nezakonita in se odpravi, da se ugotovi, da tožeča stranka ni neupravičeno odjemala električne energije v smislu prvega odstavka 57. člena splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije; da je tožena stranka tožeči dolžna povrniti znesek v višini 16.195,51 EUR z zamudnimi obrestmi ter pravdne stroške.

23. Tožena stranka je sodišču poslala odgovor na tožbo, v katerem v celoti vztraja pri svojih navedbah v izpodbijani odločbi in obrazloženo prereka tožbene navedbe. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

24. Odgovor na tožbo je podala tudi stranka z interesom SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo. Sodišču predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka kot neutemeljenega.

K I. točki izreka:

25. Tožba ni utemeljena.

26. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev, zato sodišče v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

27. Izpodbijani akt v obravnavani zadevi je odločba tožene stranke št. 451-8/2017-29/646 z dne 19. 3. 2018, ki jo je tožena stranka izdala na podlagi tožnikove zahteve z dne 27. 4. 2017, da toženka odloči o njenem sporu z distribucijskim operaterjem, družbo SODO, sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja z električno energijo d.o.o. v zvezi s plačilom računa v višini 16.195,51 EUR, ki je bil izdan po ugotovitvi, da je na merilnem mestu št. 2-... na naslovu Vrhe št. ..., Teharje tožnik neupravičeno odjemal električno energijo.

28. Pravna podlaga, ki določa pristojnost tožene stranke za odločanje v zadevah kot je obravnavana, je določena v 413. členu EZ-1 (Odločanje Agencije v posameznih primerih). V navedeni določbi EZ-1 ureja reševanje sporov, ki se med drugim nanašajo na obveznosti, ki izvirajo iz akta za izvrševanje javnih pooblastil. V obravnavani zadevi gre za spor, ki se nanaša na obveznosti, ki izvirajo iz Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (SPDO), in sicer iz poglavja III.6. z naslovom „Neupravičeni odjem“.

29. Po drugi alineji prvega odstavka 413. člena EZ-1 je Agencija (toženka) pristojna za odločanje v sporih iz razmerij med uporabniki sistema elektrike iz 42. točke 36. člena tega zakona (to je med končnimi odjemalci), dobavitelji elektrike na eni strani in operaterji oziroma operaterjem trga z elektriko na drugi strani v zvezi z obračunanim zneskom za uporabo sistema (druga alineja prvega odstavka te določbe).

30. V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da med strankami upravnega spora ni sporno, da je bila na merilnem mestu št. 2-... na naslovu Vrhe št. ..., izvedena manipulacija oziroma samovoljni poseg v dele električnega priključka - na glavnem dovodnem kablu 3 x 35 mm2, varovanem s 3 x 63 A varovalkami, mimo števca električne energije s kablom 4 x 35 mm2. Sporno ni niti, da sta pooblaščena delavca Elektra T. d.d. dne 15. 9. 2015 ob priliki kontrolnega pregleda merilnega mesta iz varnostnih razlogov sanirala glavni dovodni kabel tako, da sta odstranila t spoj pred glavno merilno napravo in ga zaradi zagotavljanja varne dobave in distribucije ostalim odjemalcem nadomestila z novim kablom niti med strankama ni sporno, da sta dne 17. 9. 2017 izvedla tudi ogled in odstranitev t spoja v hiši in navedeno, ob navzočnosti tožnika, zapisala v zapisniku, ki ga je tožnik podpisal. Prav tako med strankama upravnega spora ni sporna nadaljnja ugotovitev, ki izhaja iz zapisnika, da so bili kabli prerezani v različnih dolžinah.

31. Sodišče je pri odločitvi, enako kot je to storila tožena stranka, upoštevalo med strankami nesporno ugotovitev, da je bilo v dele električnega priključka dejansko poseženo pred glavno napravo za omejevanje toka in da nepravilnosti, ugotovljene v sami merilni omarici, ki izhajajo iz zapisnika, pomenijo, da so bili izpolnjeni pogoji oziroma predpostavke neupravičenega odjema iz 4. alineje 57. člena SPDO. Po prvi alineji prvega odstavka 57. člena SPDO se kot neupravičen odjem šteje, če je uporabnik priključen na omrežje brez ustrezne pogodbe o dostopu in pogodbe o dobavi, niso pa izpolnjeni pogoji za zasilno ali nujno oskrbo. Kot neupravičen odjem se po drugi alineji prvega odstavka 57. člena SPDO med drugim šteje tudi, če uporabnik odjema električno energijo mimo dogovorjenih merilnih naprav. Da v obravnavanem primeru pogoji za zasilno ali nujno oskrbo po SPDO (48. člen do 56. člen SPDO) niso izpolnjeni, med strankami ni sporno.

32. Ob upoštevanju nespornih dejanskih ugotovitev, povzetih v 30. točki obrazložitve te sodbe, ki so bile evidentirane v zapisniku opravljene kontrole z dne 17. 9. 2017, ki sta jo opravila pooblaščena delavca Elektra T. d.d., je po presoji sodišča pravilna tudi nadaljnja ugotovitev toženke, da so bili s tem dejanjem izpolnjeni pogoji za uporabo četrte alineje 57. člena SPDO. Pri tem sodišče pojasnjuje tudi, da za odločitev v zadevi glede na prej citirane določbe 57. člena SPDO ni relevantno, kdo je posegel v tožnikovo merilno omarico.

33. V obravnavani zadevi je sporno, ali so bili izpolnjeni pogoji za sklepanje in odločitev tožene stranke, da je na merilnem mestu št. 2-... dejansko prišlo do nepravilnega beleženja količin odvzete električne energije (neupravičenega odjema) in posledično uporabe 57. in 2 točke 58. člena SPDO in izdaje računa v višini 16.195,51 EUR.

34. Tožnik tako v tožbi kot že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe zatrjuje, da je bilo sicer res poseženo v dovodni kabel, vendar do neupravičenega odjema ni prišlo, ker izvajalec del dela ni dokončal. Trditev, da do neupravičenega odjema ni prišlo, dokazuje z računi porabe električne energije pred in po ugotovitvi neupravičenega odjema, ki dokazujejo enako raven porabe elektrike in trditvijo, da razrez kabla oziroma žil na različno dolge dolžine ne dokazuje trditve tožene stranke, da je bil poseg tudi dejansko izveden. Do spornega reza kablov (električnih žil) je prišlo zaradi tega, ker je izvajalcu zmanjkalo kabla.

35. Sodišče ugotavlja, da zgoraj povzeti tožbeni ugovori, ki jih je zavrnila že toženka, sami po sebi ne morejo spremeniti izpodbijane odločitve. Toženka je namreč tožbeni ugovor, da do neupravičenega odjema ni prišlo, zavrnila z razlogi, ki jim pritrjuje tudi sodišče. Gre namreč za toženko, ki razpolaga s strokovnim znanjem, enako kot s strokovnim znanjem na spornem področju razpolagata tudi pooblaščena delavca Elektra T. d.d., ki sta ob ogledu dne 17. 9. 2021 presodila, da je prišlo do manipulacije na glavnem dovodnem kablu v vseh treh fazah, mimo števca električne energije, zato trditve, da do neupravičenega odjema ni prišlo, tudi po presoji sodišča tožnik ni izkazal niti z zatrjevanjem, da nedovoljeni poseg ni bil dokončan. Sodišče soglaša s toženo stranko tudi v delu, v katerem je zavrnila dokaz s predložitvijo računov porabe električne energije pred in po ugotovitvi neupravičenega odjema, ki dokazujejo enako raven porabe elektrike. Predloženi računi namreč dejstva neupravičenega odjema, ki temelji na uporabi 57. člena SPDO, ravno zato, ker je bila izvedena manipulacija na glavnem dovodnem kablu mimo števca, ne more ovreči. 36. Toženka je ob upoštevanju določbe drugega in četrtega odstavka 57. člena SPDO ter 2.a) in b) točke prvega odstavka ter drugim odstavkom 58. člena SPDO v izpodbijani odločbi pojasnila tudi način izračuna višine neupravičenega odjema električne energije na tožnikovem merilnem mestu. Tožnik višini računa sicer ugovarja in zatrjuje, da bi bilo mogoče izračunati dejansko porabo energije tudi s pomočjo izvedenca električne stroke, ki bi izračun utemeljil eventualno z maksimalno porabo električne energije v tožnikovi hiši. Sodišče tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen že iz tega razloga, ker se v primeru uporabe določbe 57. in 58. člena SPDO količine neupravičenega odjema določajo po pravilih SPDO in se ne izračunavajo po dejanskem odjemu. Pravila izračuna so v določbi 58. člena SPDO ob upoštevanju dejanskih okoliščin natančno določena in uporabi teh pravil tožnik posebej ne ugovarja.

37. Ugovarja pa tožnik veljavnosti SPDO. Sodišče tudi ta ugovor zavrača kot neutemeljen. SPDO namreč predstavljajo splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, ki ga je izdala družba SODO d.o.o. kot sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije na podlagi četrtega odstavka 70. člena takrat veljavnega Energetskega zakona (EZ) in Uredbe o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije ter po pridobitvi soglasja Vlade Republike Slovenije, ki ga je izdala s sklepom št. 36001-8/2007/4 z dne 27. 12. 2007 po predhodni pridobitvi mnenja Javne agencije Republike Slovenije za energijo z dne 13. 11. 2007. SPDO so bili sicer z uveljavitvijo EZ-1 razveljavljeni (četrta alineja prvega odstavka 518. člena EZ-1), vendar se po drugem odstavku te določbe uporabljajo do uveljavitve splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, izdanih na podlagi tega zakona. Glede na to, da novi splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije še niso uveljavljeni, je toženka ravnala pravilno, ko je v skladu s citirano določbo 518. člena EZ-1 v obravnavanem postopku uporabila relevantne določbe SPDO. Gre za pravila, katerih veljavnost glede na navedeno ni sporna, niti po presoji sodišča posamične določbe uporabljene v obravnavani zadevi ne nasprotujejo Ustavi RS. Gre namreč za določbe, ki ne predstavljajo povračila škode zaradi neupravičenega odjema električne energije in tudi ne zahtevajo ugotavljanja pogojev odškodninske odgovornosti, kot jo urejajo določbe OZ. Plačilo iz naslova neupravičenega odjema električne energije, ki je predmet tega postopka, urejajo SPDO v zvezi z EZ-1. To pomeni, da gre v tem primeru za poseben institut reševanja sporov, urejen v 413. členu EZ-1, ki se vodi v (posebnem) upravnem postopku pred toženko v skladu z določbami 415. do 419. člena EZ-1, in ne za plačilo odškodnine po OZ, kot zmotno meni tožnik.

38. Ker so bili tudi po presoji sodišča v obravnavanem primeru izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo izpodbijane odločbe, je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

39. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.