Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo le očetove spremenjene okoliščine, to je manjši dohodek. Ker ostale okoliščine iz določbe 132. člena ZZZDR manjkajo, je bilo treba pritožbi ugoditi in sodbo razveljaviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo deloma ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na znižanje preživnine, tako da je tožeča stranka namesto dosedanje preživnine, ki jo je določilo Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo, opr. št. I P 681/97 z dne 30.9.1998 ter v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, od 1.4.1998 dalje dolžna plačevati preživnino za mladoletnega sina U. v znesku 35.000,00 SIT ter za mladoletno B. 25.000,00 SIT, na roke zakoniti zastopnici M. B., materi obeh otrok. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. ZPP ter predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in napadeno sodbo spremeni tako, da se od 1.11.1998 dalje pritožniku naloži plačilo preživnine za U. v znesku 22.000,00 SIT ter za hčerko B. 18.000,00 SIT, pri čemer naj sodišče tudi spremeni odločitev o stroških. Podrejeno pa predlaga razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje. V pritožbi pritožnik navaja, da ima sodba takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, da nima razlogov o odločilnih dejstvih, in sicer glede plačilne sposobnosti zakonite zastopnice v zvezi z dohodki, ki jih prejema za svojega sina S. iz prvega zakona. Sodišče bi moralo tudi razčistiti, koliko stanejo življenjski stroški preživljanja vseh treh otrok, za katere skrbi zakonita zastopnica, le ta pa bi lahko sprožila tudi spor na zvišanje preživnine za očeta njenega sina S., ker le ta plačuje nerazumno nizko preživnino. Pritožnik oporeka tudi ugotovitvi sodišča, da je še vedno udeležen na dobičku v firmi X., saj je to v nasprotju z listinskimi dokazi SV 88/99. Pritožnik tudi navaja, da je kupil avtomobil znamke Passat na kredit, ki ga mora še vedno odplačevati v višini 30.000,00 SIT mesečno in da si sedaj ustvarja novo družino, zaradi česar ima še dodatne stroške. Vsem tem okoliščinam bi moralo po mnenju pritožnika dati sodišče večjo težo pri odločanju o zniževanju preživnine. Absolutna bistvena kršitev je podana tudi zaradi napake v izreku, ki določa kot datum znižanja preživnine 1.4.1998. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 132. čl. ZZZDR deloma ugodilo zahtevku tožeče stranke na znižanje preživnine, določene s pravnomočno razvezno sodbo. Kot bistveno spremenjeno okoliščino je sodišče ugotovilo znižanje osebnega dohodka preživninskega zavezanca, ki je ob zaključku razveznega postopka znašal 174.987,00 SIT mesečno in se je v mesecu juliju, avgustu in septembru leta 1999 znižal na 100.000,00 SIT mesečno. Glede ostalih pravnopomembnih okoliščin za določitev višine preživnine pa se sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe v celoti sklicuje na pravnomočno razvezno sodbo z dne 30.9.1998. Glede potreb otrok sodišče pojasni, da se od takrat okoliščine niso mogle bistveno spremeniti oz. so se lahko potrebe otrok kvečjemu povečale. Glede plačilne sposobnosti zakonite zastopnice kot preživninske zavezanke se sodišče opre zgolj na njeno izpoved, da večjega prispevka za preživljanje otrok ne more plačevati. Takšen način utemeljevanja pravno pomembnih dejstev s sklicevanjem na ugotovitve iz druge pravnomočne sodbe, ne da bi ta dejstva sodišče v obrazložitvi vsaj povzelo, ni dopusten. Zato je moralo pritožbeno sodišče na podlagi 370. čl. ZPP/77 zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pravilno pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo prenehanje tožnikovega solastninskega deleža v podjetju X. kot razloga za znižanje preživnine. Sodišče utemeljeno ni verjelo preživninskemu zavezancu, da se je brezplačno odpovedal svojemu premoženju, v kolikor pa bi se tožnik res brezplačno odpovedal svojim pravicam, takšna odpoved ne more biti v škodo preživljanju otrok. V izreku izpodbijane sdobe je sodišče prve stopnje določilo, da je tožeča stranka zavezana k plačevanju znižane preživnine od 1.4.1998 dalje. V obrazložitvi pa kot datum znižanja preživnine določi 1.4.1999, glede na to, da je bila tožba vložena 26.3.1999 in da je znižanje preživnine dopustno vtoževati le od vložitve tožbe naprej. Iz takšne vsebine obrazložitve je torej razvidno, da je pri pisanju izreka verjetno prišlo do napake, ki naj jo sodišče v novem postopku odpravi. Odločitev pritožbenega sodišča o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 166. čl. ZPP/77.