Jedro

Četudi gre za nepravdni postopek in ni vezano na predlog - sodišče ne more urejati mimo predloga oziroma opisa razmerja. V skladu z določilom 196. člena DZ se preživnina lahko zahteva od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Brez izrecne zahteve, da se preživnina določi od dneva vložitve predloga dalje, sodišče nima podlage za sprejem takšnega sklepa.

Prosti preudarek je pravni standard, ki ga sodišče zapolni tako, da upošteva vse raznolike okoliščine primera. Mednje je moč uvrstiti premoženjsko stanje udeležencev, razloge za postopek, procesno racionalnost udeležencev oz. obseg stroškov, krivdo in druge razloge.

Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v družinskih sporih starša nosita vsak svoje stroške postopke; skupne stroške postopka, kamor spadajo tudi nagrada in stroški izvedenca, pa krijeta po enakih delih.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. in V. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je A. zaupalo v varstvo in vzgojo očetu (I. točka izreka), materi pa naložilo plačevanje preživnine v višini 300 EUR za čas od 15. 3. 2024 dalje (II. točka izreka). Odločilo je, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka, stroške izvedenca klinično psihološke stroke v višini 2.648,94 EUR pa krijeta vsak do polovice (V. točka izreka).

2.Nasprotni udeleženec izpodbija odločitev glede višine preživnine in odmere stroškov postopka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). V pritožbi poudarja, da je že 8. 10. 2021 podal podrobno specifikacijo A. potreb. Sodišče je opozoril, da naj pri določitvi višine preživnine upošteva dosedanji standard družine in materine dohodke. Zneska res ni konkretno opredelil po višini. Preživnina, ki jo je določilo sodišče, je v neskladju z obstoječo sodno prakso. Oporeka začetku teka plačevanja preživnine. Predlagateljica jo je dolžna plačevati od dneva, ko je podal zahtevek na sodišče, ne pa šele od izdaje sklepa. Znesek v višini 300 EUR je prenizek. Dekličine potrebe znašajo 1.570 EUR mesečno, sodišče pa jih je na nejasen način oklestilo na 800 EUR. Zato pritožbenemu sodišču predlaga, da predlagateljici naloži plačevanje preživnine v višini 614 EUR mesečno.

3.Napačna je tudi odločitev v stroškovnem delu. Predlagateljica je bila z vlaganjem različnih pravnih sredstev neuspešna, zato bi moralo sodišče upoštevati načelo uspeha in ji naložiti v plačilo vse njegove stroške postopka.

4.Pritožba je bila vročena v odgovor predlagateljici, ki se je nanjo odzvala. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev sklepa v izpodbijanem delu.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Sodišča prve stopnje je v celoti sledilo metodološkemu napotku, ki mu nalaga določitev preživnine v sorazmerju z možnostjo vsakega izmed preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskega upravičenca (otroka). Pravilno se je oprlo na določbo 189. člena Družinskega zakonika (DZ). Upoštevalo je vse pravno odločilne dejavnike iz omenjenega 189. člena DZ.

7.Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v pravilnost ugotovljenih potreb A. Prav tako ne dvomi v pravilnost ugotovljenih materialnih in pridobitnih zmožnosti obeh staršev. Pritožba višini dosojene preživnine konkretizirano (niti) ne oporeka. V njej ni najti razlogov, ki bi utemeljevali zvišanje katere od postavk, ki jih je sodišče v izpodbijanem sklepu zelo podrobno pojasnilo v točkah 113 do 130. Predstavilo je stroške, ki nastajajo v zvezi s hrano, obleko in obutvijo, higienskimi potrebščinami, frizerjem, mobitelom, raznimi športnimi pripomočki in opremo, počitnicami ter obiskovanjem športnih aktivnosti, rojstnodnevnih zabav in taborov. Vse dekličine potrebe je ocenilo na 800 EUR mesečno. Ocena je glede na dekličine posebnosti razumna in prepričljiva, pritožba pa se z njo niti ne sooči. Zato se pritožbeno sodišče o višini preživnine podrobneje ni izjasnjevalo. V prisojenem znesku se odražajo tako A. potrebe kot tudi razmerje med preživninskimi zmožnostmi staršev. Ob tem je treba poudariti, da so dohodki nasprotnega udeleženca bistveno višji od predlagateljičinih.

8.Sodišče je predlagateljici naložilo plačevanje preživnine od izdaje sklepa dalje (15. 3. 2024). Takšna odločitev je v skladu z ustaljeno sodno prakso. Nasprotni udeleženec konkretnega predloga po višini ni postavil in je odločitev o tem prepustil sodišču. Niti ni zahteval, da mu predlagateljica preživnino plačuje že od vložitve predloga dalje. Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo, da razmerij - četudi gre za nepravdni postopek in ni vezano na predlog - ne more urejati mimo predloga oz. opisa razmerja. V skladu z določilom 196. člena DZ se preživnina lahko zahteva od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Brez izrecne zahteve, da se preživnina določi od dneva vložitve predloga dalje, sodišče nima podlage za sprejem takšnega sklepa. Pritožbi ne uspe vzbuditi dvoma v pravilnost odločitve. V njej pritožnik niti ne zatrjuje, da je zahteval preživnino od vložitve predloga dalje.

9.Neutemeljena je pritožba tudi v delu glede odmere stroškov postopka. Tako določba 101. člena ZNP-1, ki ureja povračilo stroškov v postopkih za varstvo koristi otroka, kot tudi splošnejša določba drugega odstavka 55. člena ZNP-1, ki ureja povračilo stroškov postopka v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, določata, da o stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku. Prosti preudarek je pravni standard, ki ga sodišče zapolni tako, da upošteva vse raznolike okoliščine primera. Mednje je moč uvrstiti premoženjsko stanje udeležencev, razloge za postopek, procesno racionalnost udeležencev oz. obseg stroškov, krivdo in druge razloge1. Pritožba ne ponudi nobenega utemeljenega razloga, ki bi odkazoval na drugačno porazdelitev stroškov. Posplošeno izpostavlja predlagateljičino nesorazmerno in nepotrebno vlaganje različnih pravnih sredstev. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v družinskih sporih starša nosita vsak svoje stroške postopke; skupne stroške postopka, kamor spadajo tudi nagrada in stroški izvedenca, pa krijeta po enakih delih. Temu je sodišče prve stopnje v celoti sledilo. Pritožnik pa ni podal prepričljivih argumentov, ki bi utemeljevali drugačno porazdelitev, zato tudi v tem delu pritožba ni utemeljena.

10.Pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zaznalo kršitev na katere - skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11.O povračilu stroškov pritožbenega postopka je odločeno v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Nasprotna udeleženka z odgovorom na pritožbo ni v bistvenem prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Primerjaj VSM sklep III Cp 185/2024 z 9. 5. 2024.