20. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopata B. B. in C. C., odvetnika v Z., na seji senata dne 4. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 401/2002 z dne 10. 4. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 263/2001 z dne 23. 4. 2002 in sodbo Okrajnega sodišča v Idriji št. P 64/94 z dne 18. 1. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo odškodninski zahtevek ustavnega pritožnika za škodo, ki jo je utrpel zaradi napada psa. Ugotovilo je, da je tudi on s svojim ravnanjem prispeval k nastanku škode. Presodilo je, da bi bil zato upravičen le do povrnitve 50 % ugotovljene škode. Ker je izplačani in revalorizirani znesek odškodnine, ki ga je ustavni pritožnik že prejel od zavarovalnice, presegal odškodnino, do katere bi bil upravičen, je sodišče ugotovilo, da je bil ustavni pritožnik v celoti poplačan za nastalo škodo. Sodišče druge stopnje je pritožbo ustavnega pritožnika zavrnilo. Strinjalo se je z višino škode, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, ter z razlogi, s katerimi je to sodišče utemeljilo soodgovornost ustavnega pritožnika za nastalo škodo. Revizija ustavnega pritožnika je bila zavrnjena.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da odločitev sodišča prve stopnje o njegovi soodgovornosti in o zavrnitvi tožbenega zahtevka temelji na napačno (zmotno) ugotovljenem dejanskem stanju glede kraja, kjer je do napada psa prišlo. Do napada naj namreč ne bi prišlo na dvorišču tožencev, pač pa na poti, ki pelje mimo hiše tožencev. Pritožbenemu sodišču očita, da se ni opredelilo do pritožbene navedbe, s katero je izpodbijal tako ugotovljeno dejansko stanje. Vrhovnemu sodišču pa pritožnik očita, da kljub temu, da je tako ravnanje pritožbenega sodišča štelo kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka, sodbe sodišča druge stopnje ni razveljavilo. Trdi še, da je "težko verjeti, da bi renomiran sodnik, podpisan pod izpodbijano sodbo, ki jo je pripravila sodnica okrajnega sodišča, vzel tako vsebino za svojo, če bi se vanjo poglobil". Pritožnik zatrjuje, da mu v sodnem postopku ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic (22. člen Ustave), ki je poseben izraz splošne pravice do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnikove trditve, da so sodišča napačno ugotovila, kje je prišlo do napada psa, za postopek z ustavno pritožbo niso pomembne. Take trditve pomenijo izpodbijanje v sodnem postopku ugotovljenega in glede bistvenih okoliščin obrazloženega dejanskega stanja. Ustavna pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (na katero se sklicuje pritožnik) je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom in pomeni ustavno procesno jamstvo. Kršitve ustavnega procesnega jamstva pa ni mogoče utemeljiti z navedbo, da je odločitev sodišča po vsebini napačna, ker izhaja iz zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.

5.Očitek, da se pritožbeno sodišče v obravnavani zadevi sploh ni opredelilo do pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v delu, kjer naj bi pritožnik izpodbijal ugotovitev sodišča prve stopnje glede kraja napada psa, je pavšalen. Pritožbeno sodišče se je namreč strinjalo z dejanskim stanjem, kot ga je glede te okoliščine ugotovilo sodišče prve stopnje. Razen tega, da se ne strinja s tako oceno, pritožnik ne navede, na katero pritožbeno trditev Višje sodišče ni odgovorilo. Očitek ustavnega pritožnika, da je pritožbeno sodišče kršilo pravico iz 22. člena Ustave, ker se ni opredelilo do pritožbenih navedb glede ugotovljenega dejanskega stanja, se tako pokaže kot neutemeljen.

6.Pritožnik nadalje zatrjuje, da je tudi Vrhovno sodišče kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker kljub ugotovljeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka ni razveljavilo sodbe pritožbenega sodišča. Očitek je neutemeljen, saj iz sodbe Vrhovnega sodišča ne izhaja, da bi pri obravnavi revizije ugotovilo tako kršitev. Izrecno je ugotovilo, da ta revizijski ugovor ni utemeljen.

7.Ustavno sodišče je očitek pritožnika, da se predsednik senata ni poglobil v vsebino sodbe, ki jo je pripravila okrajna sodnica kot poročevalka, preizkusilo z vidika 23. člena Ustave. Ustavno sodišče je že v sklepu št. Up-156/95 z dne 7. 3. 1997 odločilo, da je senat Vrhovnega sodišča sestavljen skladno z zakonom (40. člen Zakona o sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94 in nasl. - ZS), če ga sestavlja pet sodnikov Vrhovnega sodišča. Možnost, da kot poročevalka (brez pravice glasovanja) pri odločanju sodeluje okrajna sodnica, je vnaprej predvidena z zakonom, zato pritožniku s takšno sestavo senata oziroma s takšnim načinom dela Vrhovnega sodišča ni bila kršena pravica do zakonitega sodnika. Pritožnikov pavšalni očitek predsedniku senata, da se v zadevo "ni poglobil" pa tudi ne more zadoščati za utemeljitev kršitve iz 22. člena Ustave.

8.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger

[1]Teh tudi ni mogoče ugotoviti iz priložene pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje.