Jedro

Sodišče se s tožnikom strinja, da bi mu morala toženka dati pred odločitvijo možnost, da se o obvestilih FURS, saj na podatkih teh temelji izpodbijani sklep, izjavi in da dokazuje, kot trdi, da ima davčne obveznosti poravnane. Tudi če je toženka odločala v predmetni zadevi kot v drugi javnopravni stvari in ne kot v upravni zadevi (2. člen ZUP), in po ZPOP-1, je bila ob odsotnosti posebnih določb o vodenju ugotovitvenega postopka v tem zakonu v skladu s 4. členom ZUP dolžna glede tega vprašanja smiselno uporabljati pravila ZUP; smiselna uporaba pravil ZUP pa pomeni predvsem upoštevanje temeljnih načel upravnega postopka in temeljnih pravic strank, ki iz njih izvirajo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, št. 303-1-89/2020/2 z dne 25. 5. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se tožnikova vloga, prispela na javni razpis Razvojno-raziskovalni projekti za odpravo posledic covida-19 zavrne. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik (formalno popolno) vlogo na navedenem javnem razpisu pravočasno oddal 1. 12. 2020. Komisija toženke pa je v postopku ugotovila, da ne izpolnjuje pogoja iz točke 4. Splošnih pogojev za prijavitelja/konzorcijske partnerje (v nadaljevanju Splošni pogoji). Na podlagi podatkov, pridobljenih od Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), v dokumentih z dne 18. 1. 2021 in 28. 1. 2021, je namreč ugotovila, da tožnik nima poravnanih obveznosti do FURS na dan oddaje vloge oziroma da nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dneva oddaje vloge.

2. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo, v kateri v bistvenem navaja, da se toženka v njem sklicuje na dokumenta, ki ju je pridobila od FURS. Tožnik je zanju zaprosil, pridobil pa jih je več. Iz enega izmed njih je mogoče razbrati, da naj bi imel 1. 12. 2020 neporavnano obveznost iz naslova davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) na podlagi obračuna DDV za oktober 2020, ki naj bi v plačilo zapadla 30. 11. 2020. Prepričan je, da je obvestilo FURS, ki je sicer javna listina, napačno. Pred oddajo vloge na navedeni razpis je namreč podatke preveril v uradni evidenci (eDavki) in ugotovil, da ima preplačilo v višini ... EUR. Tedaj dokumenta sicer ni shranil, je pa to storil 17. 6. 2021. Navaja, da iz kronologije knjigovodske kartice izhaja, da je imel že nekaj mesecev pred in po 1. 12. 2020 vseskozi preplačilo DDV. Obresti, ki se mu obračunavajo, pa so posledica izdanih odločb o obročnem plačilu davkov, ki za obravnavani primer niso bistvene, saj niso zapadle. Obvestilo FURS je zato po tožnikovem mnenju očitno v nasprotju z uradno evidenco (eDavki).

Tožnik dalje meni, da je toženka v nasprotju z zakonom odločila po skrajšanem namesto po posebnem ugotovitvenem postopku. Pred izdajo izpodbijanega sklepa mu namreč ni omogočila, da bi se opredelil do okoliščin, povezanih z njegovimi davčnimi obveznostmi. Opozarja, da je obvestilo FURS sicer res javna listina, vendar je brez možnosti izjave na podlagi 2. točke prvega odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) možno odločiti le, če se da stanje stvari ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo zaradi tega ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih interesov. Meni, da če je vlogo na javni razpis oddal, torej ocenjuje, da izpolnjuje vse pogoje, če pa toženka meni, da jih ne, bi mu morala omogočiti, da se o tem izjavi ter zatrjuje in dokazuje nasprotno. Kot dokaz predlaga vpogled v tožbi priložene listine. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi, zadevo vrne toženki v ponovni postopek in ji naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo v bistvenem navaja, da gre v obravnavani zadevi v skladu z ustaljeno sodno prakso za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o tožnikovi pravici. Zato je postopek vodila po Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1), ob smiselni uporabi določb ZUP. Pri tem opozarja, da gre v primeru javnih razpisov, tako kot v obravnavani zadevi, po sodni praksi za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka. Toženka dalje navaja, da je v postopku na podlagi podatkov FURS 18. 1. 2021 ugotovila, da tožnik na dan oddaje vloge, tj. 1. 12. 2020, ni izpolnjeval finančnega pogoja. Izpolnjevanje tega pa je pri FURS dodatno preverila 28. 1. 2021. Trdi, da je v obravnavani zadevi odločala v skladu z razpisnimi pogoji, ki jih je pripravila sama, tožnik pa je s prijavo na javni razpis (s podpisom izjave o strinjanju) izrazil strinjanje z njimi, tudi s finančnim. Sklicuje se in (obširno) povzema dopis FURS, št. DT 0211-2861/2021-15, z dne 27. 7. 2021, iz katerega (med drugim) izhaja, da je imel tožnik na dan 1. 12. 2020 dolg v višini ... EUR, ter meni, da ta pavšalno in nedokazano navaja, da naj bi pred oddajo vloge na javni razpis preveril podatke v uradni evidenci in da naj bi ugotovil, da ima preplačilo v višini ... EUR. Iz njegove knjigovodske kartice z dne 17. 6. 2021 ne izhaja, da bi imel 1. 12. 2020 poravnane vse zapadle finančne obveznosti do FURS. Toženka zato meni, da ni uspel izpodbiti podatkov iz uradnih evidenc FURS, in opozarja, da je davčni dolg, ki je zapadel v plačilo 30. 11. 2020, poravnal naknadno 7. 12. 2020. Ocenjuje, da je tako pravilno ugotovila dejansko stanje in tožnikovo vlogo zavrnila. Nadalje navaja, da je v razpisni dokumentaciji določeno, da izpolnjevanje finančnega pogoja preveri pri FURS, in da je sestavni del prijavne vloge tudi pooblastilo za pridobitev podatkov FURS. Namen tega razpisnega pogoja pa je, da se sredstva ne dodeljujejo subjektom, ki ne plačujejo davčnih in drugih obveznih dajatev. Zato zadostuje, da preveri le dejstvo, ali so obveznosti izpolnjene ali ne, v skladu s sodno prakso pa tožniku ni bila dolžna v izjasnitev predložiti ugotovitev v zvezi z izpolnjevanjem razpisnih pogojev. Toženka navaja še, da tožnik napačno meni, da bi morala obrazložitev izpodbijanega sklepa vsebovati opredelitev do višine in vrste terjatev, saj za to ni podlage v razpisni dokumentaciji. Meni tudi, da tožnik v upravnem sporu ne more izpodbiti uradnih ugotovitev FURS, ki se nanašajo na relevantni časovni trenutek. Prav tako je po njeni oceni izpodbijani sklep ustrezno obrazložen, zato ni podana bistvena kršitev pravil iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. V dokazne namene se sklicuje na listine upravnega spisa. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 27. 8. 2021 dodatno navaja, da se o upravičenosti do sredstev na podlagi javnega razpisa praviloma res odloča po skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar le če so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 144. člena ZUP. Ob tem opozarja, da gre v tem primeru za izjemo od 9. člena ZUP, zato je potreben restriktiven pristop. Meni, da v obravnavanem primeru ni podan noben razlog iz prvega odstavka 144. člena ZUP za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku. Če pa toženka meni, da je podan razlog iz 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, pa opozarja, da je odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku po tej točki možno le tedaj, kadar to ni v škodo stranki. Toženka sicer navaja, tako tožnik, da v skladu s sodno prakso ni bila dolžna zagotavljati načela zaslišanja stranke, vendar te sodne prakse ne navaja. V zvezi s tem dodaja, da ve, da vnaprej nima pravice do javnih sredstev, a to ne pomeni, da lahko toženka postopek vodi na način, da ne spoštuje temeljnih procesnih postulatov. Trdi, da je izpodbijani sklep pomanjkljivo obrazložen, saj je moral za razumevanje, zakaj je bila njegova vloga zavrnjena, od toženke pridobiti dodatne podatke in dokumentacijo. Navaja, da s tem, da je toženka podatke pridobila od FURS, „nima težav“, „težave pa ima“ s podatki, ki jih je toženki posredoval FURS, saj niso točni. Ocenjuje, da bi moral izpodbijani sklep za presojo njegove zakonitosti, vsebovati vrsto in višino dolga, ter da lahko v skladu z določbo prvega odstavka 171. člena ZUP izpodbija podatke, ki jih je toženki posredoval FURS. Pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega sklepa pa po tožnikovem mnenju potrjuje dejstvo, da je morala toženka za odgovor na tožbo od FURS pridobiti nov dokument. Tožnik dalje obširno navaja, da je FURS napačno uporabil materialno pravo, to pa je povzročilo napačno evidentiranje, posledično pa izpisek, da je imel 1. 12. 2020 obveznost iz naslova DDV, ki presega 50,00 EUR. FURS namreč, tako tožnik, pri evidentiranju plačil ni upošteval 93. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki kogentno določa vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev. Iz prvega odstavka tega člena izhaja, da lahko oseba, ki plačuje davke, izbere vrsto davka, ki ga plačuje, ne more pa izbrati, za katero obdobje plačuje izbrano vrsto davka, saj mora davčni organ davke zapirati po vrstnem redu njihove dospelosti. Pisanje toženke in FURS, da je bila upoštevana tožnikova volja, tako nima pravne podlage. Opozarja, da je očitno, da je FURS zapiral obveznosti, čeprav rok za njihovo izpolnitev (zaradi odloga) sploh še ni potekel. Dne 1. 12. 2020 tako ni imel odprtih zapadlih neporavnanih obveznosti iz naslova DDV, temveč so bile obveznosti v znesku ... EUR le napačno evidentirane. K temu tožnik dodaja, da toženka ignorira izpisek FURS iz njegove knjigovodske kartice za DDV z dne 17. 6. 2021, iz katerega izhaja, da njene trditve ne držijo. Obširno opozarja, da je imel 1. 12. 2020 le nezapadlo terjatev do FURS v znesku ... EUR. Pri tem navaja, da ni jasno, kako bi drugače dokazoval obstoj terjatve kot pa s knjigovodsko kartico, ki pomeni uradno evidenco, na katero se lahko stranke zanesejo. Ob tem natančno opisuje svoje postopanje v zvezi s poplačilom njegovih obveznosti do FURS. Tožnik se sprašuje tudi, ali je listine, ki jih je toženka prejela od FURS, sploh mogoče šteti za javne listine, če pa ti podatki ne izhajajo iz uradne evidence.

**K I. točki izreka:**

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna odločitev toženke, da se zavrne tožnikovo vlogo na javnem razpisu _Razvojno-raziskovalni projekti za odpravo posledic covida-19 (v nadaljevanju JR)_. Toženka je odločitev oprla na 4.1 točko Splošnih pogojev in ugotovitev, da tožnik nima poravnanih zapadlih finančnih obveznosti do FURS na dan oddaje vloge oziroma da nima predloženih vseh obračunov odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega pol leta do dne oddaje vloge, ter 12. točko JR. Tožnik pa kot bistveno zatrjuje, da je nepravilna ugotovitev, da ima na dan oddaje vloge neporavnane davčne obveznosti, ter da bi mu morala dati toženka, ki je navedeno ugotovitev oprla na obvestilo FURS, pred odločitvijo možnost izjave in dokazovanja nasprotnega, pa tudi, da je izpodbijani sklep pomanjkljivo obrazložen.

7. V točki 4.1 Splošnih pogojev, podtočka 5., je določen pogoj, da prijavitelj/konzorcijski partner nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 evrov ali več na dan oddaje vloge); ter da se šteje, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dneva oddaje vloge.

8. V 12. točki JR pa je določeno, da se vloga, ki ne izpolnjuje pogojev iz JR in razpisne dokumentacije, kot neustrezna zavrne.

9. Glede na navedeno bi toženka mogla tožnikovo vlogo zavrniti, če bi 1. 12. 2020 (ta dan kot dan oddaje vloge med strankama ni sporen) imel neporavnane finančne obveznosti do FURS. Vendar pa je dejstvo obstoja neporavnanih finančnih obveznosti na dan oddaje vloge sporno, saj tožnik zatrjuje, da je imel na ta dan preplačilo davka ter da bi to tudi dokazal, če bi mu bila v postopku dana možnost izjave.

10. Sodišče se s tožnikom strinja, da bi mu morala toženka dati pred odločitvijo možnost, da se o obvestilih FURS, saj na podatkih teh temelji izpodbijani sklep, izjavi in da dokazuje, kot trdi, da ima davčne obveznosti poravnane. Tudi če je toženka odločala v predmetni zadevi kot v drugi javnopravni stvari in ne kot v upravni zadevi (2. člen ZUP), in po ZPOP-1, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa ter kot navaja v odgovoru na tožbo, je bila ob odsotnosti posebnih določb o vodenju ugotovitvenega postopka v tem zakonu v skladu s 4. členom ZUP dolžna glede tega vprašanja smiselno uporabljati pravila ZUP; smiselna uporaba pravil ZUP pa pomeni predvsem upoštevanje temeljnih načel upravnega postopka in temeljnih pravic strank, ki iz njih izvirajo.123

11. Temeljno načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP) določa, da je stranki treba dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, in da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. ZUP izjeme določa v 144. členu, pri tem pa med primeri, ko organ lahko po skrajšanem postopku, brez zaslišanja, takoj odloči o zadevi, navaja tudi primer odločanja organa na podlagi uradnih podatkov, vendar ob upoštevanju, da „stranke ni treba posebej zaslišati za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi“ (2. točka prvega odstavka). V obravnavanem primeru pa bi tožniku zaradi zavarovanja njegovih pravic morala biti dana možnost izjave, kajti del njegove vloge na razpis je izjava, da izpolnjuje (tudi) pogoj poravnanih davčnih obveznosti, iz česar logično izhaja, da bi v postopku, če bi mu bila dana možnost, podatke organa izpodbijal4. Brez podlage navaja toženka v odgovoru na tožbo, da naj bi po sodni praksi šlo „za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka“, saj ob tem ne navede zakona, ki tako določa, po že navedenem pa iz 9. člena ZUP (tretji odstavek) izhaja, da samo zakon lahko določi primere, ko organ odloči, ne da bi strankam dal možnost izjave o odločilnih dejstvih5. Glede na navedeno je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

12. Sodišče še dodaja, da kolikor iz navedb toženke v odgovoru na tožbo, da „tožnik v tem upravnem sporu ne more izpodbiti uradnih ugotovitev FURS, ki se nanašajo na relevantni časovni trenutek“, izhaja njeno stališče, da se uradnih ugotovitev FURS v predmetnem razpisnem postopku ne more izpodbijati, se z njo ne strinja. Glede na temeljno načelo proste presoje dokazov (10. člen ZUP) in odsotnost formalnih dokaznih pravil6 lahko tožnik izpodbija tako podatke knjigovodske evidence, vzpostavljene na podlagi določb 63. člena Zakona o finančni upravi, kot tudi potrdila in druge listine o dejstvih, izdane na podlagi te evidence.78 Sodišče na tem mestu pripominja še, da tudi morebitna formalna dokazna pravila, ki bi jih določal le javni razpis (na primer, da lahko izpolnjevanje finančnega pogoja toženka ugotovi le na podlagi podatkov, ki jih pridobi od FURS), ne bi imela pravnega učinka. Poseben postopek, ki nadomesti smiselno uporabo ZUP, je namreč lahko določen zgolj z zakonom, ne pa tudi z javnim razpisom.9

13. Na drugačno presojo sodišča tudi ne more vplivati toženka z navedbami v odgovoru na tožbo, da je tožnik s prijavo na javni razpis (s podpisom izjave o strinjanju) izrazil strinjanje z razpisnimi pogoji, tudi s finančnim, in da je v razpisni dokumentaciji določeno, da izpolnjevanje finančnega pogoja organ preveri pri FURS, in da je sestavni del prijavne vloge tudi pooblastilo za pridobitev podatkov FURS. Navedeno namreč niti ni sporno, saj tožnik razpisnim pogojem ne nasprotuje, tudi ne finančnemu pogoju in prav tako ne razpisni določbi, da organ preveri izpolnjevanje finančnega pogoja pri FURS in da podatke pri FURS pridobi sam. Nikakor pa se tožnik s prijavo na razpis in sprejemom razpisnih pogojev ni odpovedal kot ustavni in zakonski procesni garanciji pravici izjave o uradnih podatkih, ki so podlaga za ugotovitev o njegovem izpolnjevanju finančnega pogoja ter za odločitev o uspehu na razpisu, kot o odločilnih dejstvih.

14. Sodišče pa kot utemeljen presoja tudi tožbeni ugovor, da je izpodbijani sklep v delu, v katerem toženka ugotavlja, da na dan oddaje vloge na javni razpis ni izpolnjeval finančnega pogoja, tudi pomanjkljivo obrazložen (prvi odstavek 214. člena ZUP). Toženka je namreč v zvezi s tem (ob sklicevanju na dokumente FURS, opredeljene zgolj po številki in datumu) navedla le, da je na podlagi pridobljenih podatkov FURS ugotovila, da tožnik nima poravnanih obveznosti do FURS na dan oddaje vloge oziroma da nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dneva oddaje vloge. Takšna obrazložitev, iz katere ni razvidno, katerih obveznosti do FURS tožnik nima poravnanih ali/in katerih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja ni predložil, pa onemogoča učinkovito sodno varstvo. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je namreč določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.10 Toženka bi morala v izpodbijanem sklepu določno navesti, zaradi katerih do FURS neporavnanih obveznosti oziroma katerih nepredloženih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja je presodila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja iz 4.1 točke, podtočke 5 Splošnih pogojev. Ker toženka tako ni ravnala, pa se izpodbijanega sklepa tudi ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

15. Kot izhaja iz tožbe in odgovora na tožbo, sta v posledici nezadostno obrazloženega izpodbijanega sklepa (in tudi nepravilno vodenega ugotovitvenega postopka) tako tožnik kot toženka po izdaji sklepa pridobivala podatke o stanju tožnikovih davčnih obveznosti na dan 1. 12. 2020 in se sklicevala nato nanje v tožbi oziroma odgovoru na tožbo. Pri tem je tožnik vztrajal, da so podatki FURS v nasprotju z uradno evidenco (eDavki) in torej napačni, toženka pa je svoj zaključek o neizpolnjenem finančnem pogoju za tožnika obširno pojasnjevala, navedla tudi vrsto in višino neporavnane zapadle terjatve in tožniku očitala, da ni uspel izpodbiti podatkov iz uradnih evidenc FURS. V zvezi z navedenim sodišče dodaja, da ne gre za (zatrjevana in izkazovana) dejstva in okoliščine, ki bi jih sodišče upoštevalo oziroma moglo upoštevati pri preizkusu zakonitosti izpodbijanega sklepa, saj iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi bila del ugotovitvenega postopka11. 16. Ker je glede na navedeno sodišče spoznalo, da v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, je na podlagi določb 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu z določbami tretjega in v smislu četrtega odstavka istega člena zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Toženka mora izdati nov upravni akt, ki bo ustrezno obrazložen, v 30 dneh od prejema te sodbe, pred tem pa mora izvesti poseben ugotovitveni postopek, v katerem mora tožniku omogočiti, da se izjavi o podatkih, iz katerih izhaja, da na dan oddaje vloge na javni razpis, tj. 1. 12. 2020, ni izpolnjeval finančnega pogoja, ter da zatrjuje in dokazuje nasprotno, tj., da je finančni pogoj izpolnjeval. 17. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi določb prvega odstavka 64. člena tega ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče na podlagi določb prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

18. Sodišče je odločilo po sodnici posameznici na podlagi sklepa I U 981/2021 z dne 12. 10. 2021. **K II. točki izreka:**

19. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena po sodnici posameznici, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika) in 22-odstotni DDV (ker je tožnikov pooblaščenec zavezanec za DDV), ki znaša 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR (II. točka izreka). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa se vrne, kadar obstaja upravičenost za vračilo, po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Kerševan, E.:4. člen, v: Kovač, P., in Kerševan, E. (ur.): Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Javno podjetje Uradni list RS in PF Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 84. 2 Kovač, P.: 9. člen, v: Kovač, P., in Kerševan, E. (ur.): Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Javno podjetje Uradni list RS in PF Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 134, navaja: Načelo zaslišanja stranke je del tudi (le) smiselne rabe ZUP po 4. členu tega zakona, saj gre za ustavno garancijo, ki pride v poštev pri vseh posamičnih oblastnih odločitvah oziroma javnopravnih zadevah. 3 Primerjaj, Štemberger, K.: Nekatera vprašanja smiselne uporabe Zakona o splošnem upravnem postopku v postopkih javnega razpisa za (so)financiranje iz javnih sredstev, v: Javna uprava, št. 3–4/2020, str. 92–93. 4 Kovač, P.: 144. člen, v: Kovač, P., in Kerševan, E. (ur.): Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Javno podjetje Uradni list RS in PF Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 134, navaja, da gre lahko za skrajšan postopek le ob skladnosti navedb stranke z ugotovitvami organa, in da pri uradnih podatkih velja izpodbojna domneva resničnosti, saj jih stranka lahko izpodbija; prav tam, str. 117, 118 5 Glede na to bi v sklepu (zakonska) podlaga za vodenje skrajšanega postopka morala biti navedena; primerjaj, 9. točka obrazložitve sodbe Upravnega sodišča v zadevi I U 1766/2015 z dne 13. 9. 2016. 6 Kerševan, E., in Androjna, V.: Upravno procesno pravo: upravni postopek in upravni spor. IUS SOFTWARE (GV Založba), Ljubljana 2017, str. 92–96. 7 Slednje 171. člen ZUP še izrecno določa. 8 Primerjaj, 15. točka sodbe Upravnega sodišča I U 747/2021 z dne 19. 8. 2021. 9 Glej 17. točko obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017. 10 Glej Jerovšek, T.: Komentar Ustave Republike Slovenije, (22. 10. 2021). 11 Navedena dejstva in dokaze zanje bi sodišče lahko upoštevalo, če bi v zadevi po opravljeni glavni obravnavi odločilo v sporu polne jurisdikcije, vendar za tako odločanje niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 7. člena ZUS-1 in prvega odstavka 65. člena tega zakona.