Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sklep I R 110/2023

ECLI:SI:VSRS:2023:I.R.110.2023 Civilni oddelek

določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo razglasitev pogrešanca za mrtvega izključna pristojnost slovenskega sodišča lega nepremičnine
Vrhovno sodišče
4. julij 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog (prvi in četrti odstavek 11. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Če ta okoliščina ni znana, Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 določi krajevno pristojno sodišče, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije.

V konkretnem primeru ni znano bivališče nasprotne udeleženke. Prav tako niso znani nobeni podatki o njeni smrti in njenih dedičih, kot tudi ne, da bi bila državljanka katere od držav izven območja sedanje Republike Slovenije. Namen razglasitve za mrtvo je v izvedbi zapuščinskega postopka. Tudi, če bi imela nasprotna udeleženka tuje državljanstvo, bo za zapuščinski postopek pristojno slovensko sodišče. ZMZPP namreč v prvem odstavku 80. člena določa, da je za obravnavo nepremične zapuščine tujega državljana izključno pristojno sodišče Republike Slovenije, če so nepremičnine v Republiki Sloveniji. In v obravnavanem primeru so.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi v Republiki Sloveniji je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Tolminu.

Obrazložitev

1. A. A. je bila v zemljiško knjigo vpisana kot solastnica parcele št. 1111/7 k. o. Volče na podlagi listin iz let 1874 in 1875. To pomeni, da je bila leta 1875 še živa. Podatkov o njenem kasnejšem življenju in smrti ni bilo mogoče pridobiti niti v Republiki Sloveniji, niti v Italiji, kjer je bilo njeno – na podlagi podatkov zemljiške knjige ugotovljeno – zadnje znano bivališče, navedeno v uvodu sklepa.

2. Preko zemljiške parcele, vpisane kot solastnina nasprotne udeleženke, poteka državna cesta Volče-Solarji, predlagateljica pa zato, ker zemljiškoknjižna solastnica parcele gotovo ni več živa, zanjo ne more urediti premoženjskopravnega stanja, za kar je zainteresirana zaradi rekonstrukcije tamkajšnjega dela navedene ceste. Zato predlaga razglasitev A. A. za mrtvo.

3. Predlog je predlagateljica vložila pri Okrajnem sodišču v Tolminu, ki predlaga Vrhovnemu sodišču, naj določi krajevno pristojno sodišče za odločanje o predlogu. Navaja, da je edini znani naslov nasprotne udeleženke tisti, ki je naveden v zemljiški knjigi, njeno državljanstvo ni znano, prav tako ne njeni dediči. V tej fazi postopka mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča ni mogoče izključiti.

4. Po 78. členu ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. Po razpoložljivih podatkih, navedenih v predlogu, v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP).

5. Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog (prvi in četrti odstavek 11. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Če ta okoliščina ni znana, Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 določi krajevno pristojno sodišče, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije.

6. V konkretnem primeru ni znano bivališče nasprotne udeleženke. Prav tako niso znani nobeni podatki o njeni smrti in njenih dedičih, kot tudi ne, da bi bila državljanka katere od držav izven območja sedanje Republike Slovenije. Namen razglasitve za mrtvo je v izvedbi zapuščinskega postopka. Tudi, če bi imela nasprotna udeleženka tuje državljanstvo, bo za zapuščinski postopek pristojno slovensko sodišče. ZMZPP namreč v prvem odstavku 80. člena določa, da je za obravnavo nepremične zapuščine tujega državljana izključno pristojno sodišče Republike Slovenije, če so nepremičnine v Republiki Sloveniji. In v obravnavanem primeru so.

7. Ker je nasprotna udeleženka vpisana v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnin v katastrski občini Volče, ki ležijo na sodnem območju Okrajnega sodišča v Tolminu in ker je to sodišče postopek (N 29/2023) že začelo, je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1, kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia