Jedro

Ker obravnavani predlog zasleduje odgovor na vprašanje, ki ni bil razlog odločitve sodišča druge stopnje, predlog ne ustreza kriterijem iz prvega odstavka 367. a člena ZPP.

Iz predloga ni razvidno, katero pravno pravilo (ali katero pravno načelo) naj bi bilo prekršeno, ker naj bi v postopku sodišče ne upoštevalo „pravil dobre poslovne prakse“. Zato je treba šteti, da predlog v tem delu ni zadostil zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne v delu, v katerem izpostavlja zmotno uporabo 191. člena OZ, v preostalem delu pa se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo (med drugim) predlagateljev tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja prijavljene terjatve. Sodišče druge stopnje je (med drugim) zavrnilo njegovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Prvi tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije. V predlogu je uveljavljal zmotno uporabo materialnega prava. Izpostavil je naslednji pravni vprašanji: - Kdaj mora plačnik iz 191. člena Obligacijskega zakonika (OZ) vedeti, da ni dolžan? Ali mora sodišče v primeru, v katerem se odloča o terjatvi, ki je bila prerekana v stečajnem postopku, poleg določb Obligacijskega zakonika upoštevati enako kot stečajni upravitelj ob preizkusu terjatev tudi „pravila dobre poslovne prakse“?

3. Iz predložene sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da sodišče druge stopnje ni utemeljilo svoje odločitve samo s 191. členom OZ, temveč je svojo sodbo oprlo še na drug - nosilni razlog. Ker sme revizijsko sodišče po drugem odstavku 371. člena ZPP v primeru dopuščene revizije preizkusiti izpodbijano sodbo samo glede konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena, obravnavani predlog pa zasleduje odgovor, ki ni bil odločilni razlog odločitve sodišča druge stopnje, predlog v tem delu ne ustreza kriterijem iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Ni namreč pričakovati, da bi vprašanje, ki za odločitev ni bilo ključno, v revizijskem postopku terjalo odgovor. Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije v tem delu zato moralo zavrniti.

4. Po četrtem odstavku 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora stranka v predlogu (med drugim) natančno in konkretno navesti pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost in kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Predlog v delu, v katerem izpostavlja vprašanje, povzeto v drugi alineji 2. točke te obrazložitve, tem zahtevam ni zadostil. Iz predloga namreč ni razvidno, katero pravno pravilo (ali katero pravno načelo) naj bi bilo prekršeno, ker v postopku sodišče (kot trdi predlagatelj) ni upoštevalo „pravil dobre poslovne prakse“. Zato je treba šteti, da predlog v tem delu ni zadostil zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP. Vrhovno sodišče ga je v tem delu zavrglo na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP.