Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba in sklep I Up 109/98

ECLI:SI:VSRS:2001:I.UP.109.98 Upravni oddelek

ukrep urbanističnega inšpektorja prepozna pritožba
Vrhovno sodišče
29. marec 2001
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

ZA izrek ukrepa iz 73. člena ZUN zadostuje ugotovitev, da se gradi ali drugače posega v prostor brez dovoljenja. Lokacijska dokumentacija je podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja, ni pa dovoljenje za gradnjo. Pritožba zoper sklep o odločitvi o zahtevi za izdajo začasne odredbe, ki je vložena po izteku roka iz 5. odstavka 69. člena ZUS, je prepozna in jo je potrebno zavreči.

Izrek

1. Pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1211/96-8 z dne 23.9.1998, (1. točka izreka), se zavrne in se potrdi ta sodba.

2. Pritožba zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1211/96-8 z dne 23.9.1998, (2. točka izreka), se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožečih strank proti odločbi tožene stranke z dne 17.6.1996, z izpodbijanim sklepom pa zavrglo njuno zahtevo za izdajo začasne odredbe. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožečih strank proti odločbi urbanističnega inšpektorja Urbanistične inšpekcije Oddelka za prostor občine G. z dne 30.3.1994, kolikor se pritožba nanaša na 1. točko izreka odločbe organa prve stopnje, kjer je določeno, da morata tožeči stranki kot investitorja do dne 29.8.1994 odstraniti hlev in gospodarski objekt na parceli št. 1543/1 k.o. Z. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške, in kolikor se pritožba nanaša na 4. in 5. točko izreka odločbe organa prve stopnje, kjer je določeno, da stroške postopka nastale z izvršbo plača investitor na podlagi posebnega sklepa in, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. V preostalem delu je tožena stranka pritožbi ugodila, odpravila 2. in 3. točko izreka odločbe organa prve stopnje in ju nadomestila z novo 2. in 3. točko. Nova 2. točka se glasi: Za objekta iz 1. točke izreka odločbe organa prve stopnje veljajo naslednje prepovedi: priključitev na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja; vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah; promet z zemljiščem, na katerem je objekt zgrajen; uporaba objekta; odmera davčnih in drugih dajatev. Nova 3. točka se glasi: Če investitorja ne bosta izvršila naloženega dejanja na način in v roku, kot je to določeno v 1. točki izreka, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njune stroške.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je v obravnavani zadevi sporno, ali je podan dejanski stan za odreditev ukrepa urbanističnega inšpektorja po določbah 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Tožeči stranki namreč menita, da za odrejeni ukrep ni podlage, ker je bila za sporna objekta izdelana lokacijska dokumentacija. Sodišče prve stopnje je takšen tožbeni ugovor zavrnilo z obrazložitvijo, da je lokacijska dokumentacija dokument tehnične narave in podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja, ni pa dovoljenje za gradnjo. Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bilo tožečima strankama za sporna objekta izdano upravno dovoljenje, je sodišče prve stopnje pritrdilo odločitvi tožene stranke. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da za odločanje o zahtevi za odložitev izvršitve odločbe organa prve stopnje ni podana procesna predpostavka iz 1. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), in sicer, da bi tožeči stranki zahtevali odložitev izvršitve izpodbijane odločbe pri pristojnem organu.

V pritožbi uveljavljata tožeči stranki pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega prava. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odpravi izpodbijano sodbo in sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ter, da do pravnomočne odločitve v tej zadevi zadrži izvršitev spornega ukrepa. Ponovno poudarjata, da sta v letu 1974 pridobili lokacijsko dokumentacijo in sta bili zato prepričani, da imata za sporno gradnjo vsa potrebna dovoljenja. Takoj, ko jima je bilo sporočeno, da njuna dokumentacija ni ustrezna, sta pričeli s postopkom pridobivanja dovoljenj. Sodišče prve stopnje je zaradi procesnih predpostavk neupravičeno zavrglo njun predlog za izdajo začasne odredbe, saj je spregledalo, da sta dne 6.4.1994 podali predlog za odložitev izvršbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

K 1. točki izreka: Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke in za zavrnitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Iz upravnih spisov izhaja, da sta tožeči stranki začeli z gradnjo predmetnih objektov brez ustreznega dovoljenja, ki bi ga glede na določbe ZUN morali imeti. S tem je podan dejanski stan za izrek spornega urbanističnega ukrepa po določbah 73. člena ZUN, po katerih se takšen ukrep izreče, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez odločbe o dovolitvi priglašenih del. Pritožbeni ugovor, da za izrek spornega urbanističnega ukrepa ni podlage, ker je bila za sporna objekta izdelana lokacijska dokumentacija, je neupošteven. Lokacijska dokumentacija je namreč le podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zoper izpodbijano sodbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

K 2. točki izreka: Po 5. odstavku 69. člena ZUS se proti sklepu o odločitvi o zahtevi za izdajo začasne odredbe stranke lahko pritožijo v roku treh dni. Ta rok je zakonski rok, ki se ne more podaljšati. Iz spisov izhaja, da je bilo o zahtevi za izdajo začasne odredbe odločeno z 2. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa, ki je bila dne 2.10.1998 vročena tožečima strankama. Ti sta pritožbo vložili priporočeno po pošti, na poštnem žigu je datum 10.10.1998. Ker je glede na navedeno pritožba tožečih strank zoper izpodbijani sklep prepozna, saj je vložena po izteku zakonskega roka iz 5. odstavka 69. člena ZUS, jo je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo sodišče prve stopnje, zavrglo na podlagi 352. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se po določbah 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia