Up-324/03 - 4

12. 7. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. pri Ž. na seji senata dne 22. junija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 656/2002 z dne 19. 2. 2003 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 2040/2000 z dne 13. 3. 2002 in z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 464-04-3/00 z dne 21. 9. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ministrstvo za okolje in prostor je v pritožbenem postopku odpravilo odločbo upravnega organa prve stopnje in zahtevo pritožnice za plačilo odškodnine za zaplenjene premičnine zavrnilo, ker je ugotovilo, da ni dokaza o tem, da bi bile premičnine, ki jih je vlagateljica zahteve za denacionalizacijo (sedaj ustavna pritožnica) navedla v seznamu, dejansko podržavljene na podlagi predpisa iz 3. ali 4. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. - v nadaljevanju ZDen), oziroma z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova. Upravno sodišče je zavrnilo tožbo pritožnice, Vrhovno sodišče pa je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča. Obe sodišči sta pritrdili ugotovitvi pritožbenega upravnega organa, da začasne odredbe, s katero je bilo premoženje dano pod začasno upravo (in imenovan začasni upravitelj), ni mogoče šteti za pravni temelj podržavljenja in da pritožnica tudi kake druge pravne podlage za uveljavljanje denacionalizacije premičnega premoženja ni dokazala.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi pojasnjuje dogodke med in po drugi svetovni vojni, iz katerih naj bi izhajalo, da je bilo premično premoženje podržavljeno z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova. Meni, da bi ji morala biti priznana pravica do denacionalizacije. Ker je bil njen zahtevek zavrnjen, naj bi ji bili kršeni pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in pravica do odškodnine iz 26. člena Ustave.

Navaja, da je bilo premoženje odvzeto po vojni in ne med vojno (kot naj bi bilo napačno ugotovljeno), v takih primerih pa je bila upravičencem pravica do denacionalizacije priznana. Zato naj bi ji bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Meni, da je upravni organ (ki je sicer izdal za pritožnico ugodno odločbo) o zahtevi za denacionalizacijo odločal nerazumno dolgo, kar naj bi vplivalo na izpodbijane odločitve. S tem, ko je bila njena zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, naj bi bila kršena tudi "načela pravne države, pravičnosti in zakonitosti".

B.

3.Ustavna pritožnica v ustavni pritožbi predvsem ponavlja navedbe, ki jih je brez uspeha uveljavljala že v upravnem sporu. Ustavno sodišče ni instanca upravnim organom in sodiščem, ki odločajo v upravnem postopku oziroma upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zato se za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati na temeljna ustavna načela (npr. načela pravne države iz 2. člena Ustave).

4.Pritožnica sicer zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravice do povračila škode (26. člen Ustave) in pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave), vendar kršitev teh pravic z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

5.Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave med drugim sicer zahteva, da so organi, ki uporabljajo zakon v konkretnih primerih, dolžni enake situacije obravnavati enako.

6.Vendar pritožnica zmotno meni, da je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena zaradi ugotovitve, da je bilo premoženje podržavljeno med drugo svetovno vojno in ne po njej. Zavrnjena je bila zato, ker pritožnica ni dokazala, da bi bilo premoženje podržavljeno na podlagi predpisov iz 3. oziroma 4. člena ZDen oziroma z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova.

7.Z navedbami, s katerimi utemeljuje svojo trditev, da je bilo premoženje podržavljeno z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova, pa pritožnica izpodbija zgolj pravilnost odločitve o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo. Vendar morebitna nepravilnost izpodbijane odločitve sama po sebi še ne zadošča za sklep o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in do odškodnine iz 26. člena Ustave. Pravica iz 22. člena Ustave je procesno jamstvo, kršitev procesnih jamstev pa ni mogoče utemeljevati z argumentom, da je odločitev sodišč po vsebini napačna. Očitek, da je sodna odločba nepravilna in nezakonita pa, tudi če bi bil utemeljen, še ne izkazuje kršitve pravic iz 26. in 33. člena Ustave. Teh kršitev tudi ne more utemeljevati z očitkom dolgotrajnosti postopka pred upravnim organom prve stopnje. Za kršitev navedenih pravic bi lahko šlo le, če bi sodišče svojo odločitev sprejelo na podlagi pravnega stališča, ki bi bilo v neskladju z navedenima pravicama. Tega pa pritožnica z navedbami v ustavni pritožbi ne utemeljuje. Zgolj dejstvo, da pritožnica z zahtevo za denacionalizacijo ni uspela in da pravo (oziroma pravne posledice začasne odredbe, ki jo je izdal Okrajni narodno osvobodilni odbor v Cerknici leta 1945) razume drugače od sodišč, pa ne zadošča za sklep o kršitvi katerekoli človekove pravice in temeljne svoboščine.

Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pavice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan