Jedro

Upnik ne prereka, da je bila v času odločanja sodišča prve stopnje dne 28. 10. 2025 že izdana začasna odredba, ki je spremenila dotedanji način in čas izvrševanja stikov, določen po prejšnjem izvršilnem naslovu, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi v tej izvršilni zadevi. To pa je že zadosten pogoj, da je sodišče prve stopnje uporabilo 76. členu ZIZ, po katerem sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.

To, da začasna odredba še ni pravnomočna, ne zadrži njene izvršitve, ima pa tudi naravo sklepa o izvršbi. Že zaradi slednjega ne bi hkrati mogla teči dva nasprotujoča si izvršilna postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršba po uradni dolžnosti ustavi (I. točka izreka sklepa), da se sklep o denarni kazni, izrečen s sklepom o izvršbi z dne 8. 11. 2024 po uradni dolžnosti razveljavi (II. točka izreka sklepa), da se predlog upnika za izrek nove denarne kazni dolžnici in predlog za novo izvršilno sredstvo z dne 11. 4. 2025 zavrneta (III. točka izreka sklepa) in da bo stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (IV. točka izreka sklepa).

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa. Navaja, da gre za nujno zadevo, kar ves čas postopka ni bilo spoštovano in postopek ni tekel korektno. Zadeva se je uredila sama po sebi z izdajo začasne odredbe v drugem postopku, s čimer se upnik ne strinja, saj ta začasna odredba, še ni pravnomočna in izvršljiva. Še manj pa se upnik strinja z razveljavitvijo sklepa o izrečeni denarni kazni, ki je bila izrečena upravičeno. Sodišče bi moralo izreči novo denarno kazen in nadaljevati izvršbo z novim izvršilnim sredstvom. Celoten tek postopka kaže na to, da se kljub več kot enoletnem teku tega postopka na temelju izvršilnega naslova na izvršitev stikov z mld. otrokom, ni bilo doseženo prav nič. Dolžnica ni utrpela nobene sankcije, niti denarne, pa je za več kot dve leti otroka odtujila upniku, zato je potrebno izvršilni postopek nadaljevati.

3.Dolžnica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6.Sodišče prve stopnje je svojo odločitev obrazložilo z utemeljitvijo, da je izvršilni naslov, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi v tej zadevi, to je pravnomočna sodna poravnava Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II N 1070/2023 z dne 7. 2. 2024, spremenjen in sicer z izdajo sklepa o izdaji začasne odredbe opr. št. II N 1136/2025 z dne 28. 10. 2025. Ker ima začasna odredba učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ), stopi v veljavo z izdajo, torej še preden postane pravnomočna, to pomeni, da je upnikov izvršilni naslov - pravnomočna sodna poravnava Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II N 1070/2023 z dne 7. 2. 2024, vsaj začasno izgubil pravni učinek, saj ga je nadomestila začasna odredba, katere veljavnost je omejena na čas devet mesecev od izvedbe prvega stika pod nadzorom. To pa nadalje pomeni, da izvršilno sodišče sodne poravnave opr. št. II N 1070/2023 z dne 7.2.2024 ne sme več izvrševati. Sodišče prve stopnje zato ugotavlja, da so podani pogoji za ustavitev izvršbe po prvem odstavku 76. člena ZIZ in je izvršbo po uradni dolžnosti ustavilo. V kolikor bo zaradi poteka časa začasna odredba prenehala veljati in v tem času ne bo izdana nova začasna odredba, niti nov izvršilni naslov, ki bo drugače uredil stike, bo upnik lahko, na podlagi prvotnega izvršilnega naslova - to je sodne poravnave II N 1070/2023, vložil nov predlog za izvršbo. Posledično je sodišče prve stopnje, po uradni dolžnosti razveljavilo tudi sklep o denarni kazni z dne 8. 11. 2024 z utemeljitvijo, da namen izrekanja denarnih kazni v izvršbi ni kaznovanje, ker obveznost ni bilaizpolnjena, ampak je prisiljevanje dolžnika k izpolnitvi obveznosti in ker je izvršba ustavljena, nadaljevanje prisile ni več dovoljeno, zato je zavrnilo tudi nov predlog upnika za izrek nove denarne kazni dolžnici z dne 18. 2. 2025.

7.Sodišče prve stopnje je, na podlagi poizvedb pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, oddelek za družinsko sodstvo ugotovilo, da je bil v zadevi opr. št. II N 1136/2025 dne 28. 10. 2025, izdan sklep o začasni odredbi, iz katerega izhaja, da je bil predlog predlagatelja A. A. (ki je upnik v predmetni izvršilni zadevi) za izdajo začasne odredbe z dne 31. 7. 2025 zavrnjen in je bila po uradni dolžnosti izdana začasna odredba, ki je od dneva izdaje, to je od 28. 10. 2025 začasno uredila stike med upnikom in mld. otrokom na način, da le-ti potekajo pod nadzorstvom pristojnega CSD. S sklepom je bilo tudi določeno, da začasna odredba stopi v veljavo takoj, to je z dnem njene izdaje in traja do drugačne odločitve sodišča, vendar najdlje devet mesecev od izvedbe prvega stika pod nadzorom. Ugotovilo je torej, da je bil izvršilni naslov spremenjen s kasnejšo odločitvijo sodišča, to je z začasno odredbo, s katero je bil režim izvrševanja stikov začasno spremenjen.

8.Izvršilno sodišče je vezano na izvršilni naslov tako dolgo, dokler ta obstoji, torej dokler ni razveljavljen, spremenjen, odpravljen ali izrečen za ničnega. Namen začasnih odredb je ravno v tem, da zaradi okoliščin, ki so nastale po nastanku izvršilnega naslova, spremenijo oziroma preprečijo izvrševanje pravic, ki izhajajo iz izvršilnega naslova.

9.Glede na to, da so bili stiki od dneva izdaje začasne odredbe naprej (začasno) spremenjeni, to pomeni, da sodna poravnava opr. št. II N 1070/2023 z dne 7. 2. 2024, ki sta jo udeleženca sklenila pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ni več veljaven izvršilni naslov in na njeni podlagi izvršba ne more več temeljiti. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje upniku, da v primeru, če so s kasnejšo začasno odredbo na novo določeni stiki starša z otrokom (kot je to v konkretnem primeru), pa čeprav začasno, taka začasna odredba, skladno z ustaljeno sodno prakso (VSL I Ip 1584/2021 z dne 10. 11. 2021, VSK I Ip 151/2021 z dne 17. 6. 2021, VSL II Ip 427/2021 z dne 29. 3. 2021, VSL II Ip 161/2017 z dne 18. 1. 2017) predstavlja (nov) izvršilni naslov, ki nadomešča prvotni izvršilni naslov, slednji pa začasno izgubi pravni učinek oziroma izgubi učinek izvršilnega naslova. Začasna odredba tudi učinkuje, še preden postane pravnomočna in ima pravno naravo sklepa o izvršbi. Sodišče je zato predmetno izvršbo ustavilo po uradni dolžnosti in posledično razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, na podlagi 76. člena ZIZ tako, da je razveljavilo tudi sklep o izrečeni denarni kazni, saj v tem primeru ni več mogoče doseči namena denarne kazni.

10.Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Upnik ne prereka, da je bila v času odločanja sodišča prve stopnje dne 28. 10. 2025 že izdana začasna odredba Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 1136/2025, ki je spremenila dotedanji način in čas izvrševanja stikov, določen po prejšnjem izvršilnem naslovu, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi v tej izvršilni zadevi. To pa je že zadosten pogoj, da je sodišče prve stopnje uporabilo 76. členu ZIZ, po katerem sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Kot je namreč pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje to, da začasna odredba še ni pravnomočna, ne zadrži njene izvršitve, ima pa tudi naravo sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ). Že zaradi slednjega ne bi hkrati mogla teči dva nasprotujoča si izvršilna postopka.

11.Upnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je po uradni dolžnosti ustavilo predmetni izvršilni postopek, saj se z izdajo začasne odredbe v drugem postopku, ki še ni postala pravnomočna in izvršljiva ne strinja, še manj pa z razveljavitvijo sklepa o izrečeni denarni kazni, ki je bila izrečena upravičeno. Upnik neutemeljeno meni, da bi sodišče moralo izreči novo denarno kazen in nadaljevati izvršbo z novim izvršilnim sredstvom, saj (kot je že pojasnjeno zgoraj) ima začasna odredba pravno naravo sklepa o izvršbi in tudi učinkuje, še preden postane pravnomočna. Ker torej začasna odredba predstavlja (nov) izvršilni naslov, ki nadomešča prvotni izvršilni naslov, slednji začasno izgubi pravni učinek izvršilnega naslova, kar utemeljuje uporabo 76. člena ZIZ, po katerem sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti. Ne le da sme, izvršilno sodišče celo mora po uradni dolžnosti paziti na obstoj izvršilnega naslova.

12.Upnik tako začasni odredbi, sprejeti v zadevi II N 1136/2025 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, neutemeljeno očita njeno začasnost, t.j., da je prišlo zgolj do začasne spremembe, ki ne predstavlja trajnejše narave ureditve stikov, saj že iz namena začasne odredbe izhaja, da le-ta velja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča, vendar najdlje devet mesecev od izvedbe prvega stika pod nadzorom (točka II/4 izreka sklepa o začasni odredbi z dne 28. 10. 2025). Zgolj v primeru, če bi Okrožno sodišče v Ljubljani sprejelo odločitev, nasprotno izdani začasni odredbi, t.j., če bi jo razveljavilo, bi to imelo vpliv na dani postopek ter bi le na ta način prejšnji izvršilni naslov "oživel". Če pa bi začasna odredba obstala in bi bil znova sprejet nov izvršilni naslov, pa prejšnja sodna poravnava, ki je bila podlaga tega postopka, ne bi mogla znova postati izvršilni naslov. Ob pojasnjenem so v tej fazi postopka postale pravno nepomembne vse navedbe o tem, ali so se stiki po prejšnjem izvršilnem naslovu izvrševali ali ne, o delovanju dolžnice, ki ni utrpela nobene sankcije (niti denarne) in se višje sodišče o njih zato ne opredeljuje (prim. prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13.Neutemeljeno se upnik pritožuje tudi zoper odločitev o razveljavitvi sklepa o denarni kazni in zavrnitvi predloga upnika za izrek nove denarne kazni dolžnici z dne 18. 2. 2025 ter predloga za novo izvršilno sredstvo z dne 11. 4. 2025. Namen denarne kazni, ki je izvršilno sredstvo, je namreč v tem, da dolžnika spodbuja k izpolnitvi točno tiste obveznosti, ki je vsebovana v izvršilnem naslovu in sklepu o izvršbi. Ker je podlaga za konkretno izvršbo odpadla, pa dolžnice ni več dopustno siliti k izpolnitvi s sklepom o izvršbi v tej zadevi naložene obveznosti z izrekanjem denarne kazni. Odločitev in razlogi zanjo, vsebovani v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, je tudi v tem delu pravilna in se višje sodišče nanjo sklicuje, v izogib ponavljanju.

14.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 76, 76/1, 268

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.