Jedro

Ustavitev postopka bi lahko preprečilo sodišče samo, če bi ocenilo, da so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa, tj., prvič, da je že bil opravljen narok, na katerem so se izvajali dokazi, in drugič, da je dejansko stanje že dovolj razčiščeno. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da pogoji niso podani in da take sodbe ne bo izdalo. Zoper odločitev sodišča, da takšne sodbe ne izda, ni pritožbe, kar pomeni, da je na tak način sodišču prve stopnje omogočena diskrecija o tem, ali tako sodbo izda ali ne.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 4. 11. 2011 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se šteje, da je tožnica tožbo umaknila, v obrazložitvi pa navedla, da pravilno vabljena tožnica ni pristopila na narok 4. 11. 2011, sodišče ni izdalo sodbe na podlagi stanja spisa, toženec pa se je strinjal z domnevo umika tožbe.

2. Tožnica v pravočasni pritožbi navaja, da je njen zastopnik s predhodne obravnave predčasno odšel in zato ni bil obveščen, da je obravnava določena za 4. 11. 2011. Ker tako sploh ni bil vabljen, bi moralo sodišče obravnavo preložiti, v vsakem primeru pa bi moralo razsoditi glede na podatke v spisu, saj je bila tožeča stranka že zaslišana, če pa je sodišče menilo, da je potrebno še karkoli razčiščevati, pa bi moralo obravnavo preložiti in tožnico vabiti na obravnavo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. S sklepom z dne 19. 11. 2011 je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožnica tožencu povrniti 1.419,07 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožnica v pravočasni pritožbi navaja, da sklep o ustavitvi postopka ni pravnomočen, saj je vložila pritožbo, nakar ponovi pritožbene razloge iz prejšnje pritožbe in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je tožničin pooblaščenec s prejšnje glavne obravnave odšel predčasno, je pa res, da iz podatkov v spisu izhaja, da je predčasno odšel iz še prejšnje glavne obravnave. Iz zapisnika o naroku z dne 3. 6. 2011 namreč izhaja, da je pooblaščenec Ž. zapustil razpravno dvorano pred zaslišanjem tožnice (list. št. 51 v spisu). Iz istega zapisnika izhaja, da je bil narok preložen na 9. 9. 2011, tega dne pa sta, kot izhaja iz zapisnika o tem naroku (list. št. 62), pristopila tako tožnica kot njen pooblaščenec, odvetnik Ž.. Iz zapisnika o tem naroku (tj. z dne 9. 9. 2011) za razliko od prejšnjega naroka z dne 3. 6. 2011 ne izhaja, da bi pooblaščenec Ž. narok zapustil predčasno. Ker iz zapisnika (ta je javna listina – 224. člen ZPP) izhaja, da je odvetnik Ž. pristopil in ni razvidno, da ne bi bil prisoten do konca, za dokazovanje nasprotnega pa pritožnica ne ponudi nobenega dokaza, sledi, da je bil tožničin pooblaščenec seznanjen s preložitvijo na 4. 11. 2011 (list. št. 65).

7. Neprihod tožnice na narok 4. 11. 2011, ki ni bil prvi narok, pomeni, da je nastopila domneva umika tožbe, ki bi jo lahko preprečil toženec, in sicer tako, da bi tej domnevi nasprotoval (posledica umika je namreč ustavitev postopka, ki ne pomeni pravnomočno razsojene stvari, zato taka odločitev ni nujno v korist toženca in ji lahko nasprotuje (1)). Toženec je v obravnavani zadevi v umik privolil, zato je ta zakonski pogoj za izdajo izpodbijanega sklepa izpolnjen. Ustavitev postopka pa bi lahko preprečilo tudi sodišče samo, če bi ocenilo, da so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa, tj., prvič, da je že bil opravljen narok, na katerem so se izvajali dokazi, in drugič, da je dejansko stanje že dovolj razčiščeno. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz zapisnika, ocenilo, da pogoji niso podani in da take sodbe ne bo izdalo. Zoper odločitev sodišča, da ne izda sodbe na podlagi pripoznave, ni pritožbe, kar pomeni, da je na tak način sodišču prve stopnje omogočena diskrecija o tem, ali tako sodbo izda ali ne (2). Glede na pritožbeni očitek (ki ostaja na pavšalnem nivoju), da je bilo dejansko stanje dovolj razčiščeno, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da na prejšnjem naroku (tj. 9. 9. 2011), kljub temu da je sodišče že pred tem izvajalo dokaze, še ni bilo jasno, kaj tožnica vtožuje (glej sklep sodišča, s katerim je tožnici naloženo, naj dopolni tožbene trditve - list. št. 64), torej ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da je bilo dejansko stanje že dovolj razčiščeno, saj se do tedaj dokazi o teh, naknadno podanih dejstvih (vloga tožnice z dne 19. 9. 2011), še niso izvajali.

8. Izpodbijani sklep o stroških je logična posledica odločitve o ustavitvi postopka. Ker je prišlo do umika tožbe, ki ni bil posledica izpolnitve zahtevka, je tožnica tista, ki mora tožencu plačati stroške (185. člen ZPP), same odmere/višine priznanih stroškov pa tožnica niti ne izpodbija.

9. Višje sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ), zato je pritožbo tožnice zavrnilo in v skladu z 2. točko 365. člena ZPP potrdilo sklepa sodišča prve stopnje.

(1) Tako Galič, dr. A., v komentarju ZPP, 4. knjiga, str. 214. (2) Tako Galič, dr. A., v komentarju ZPP, 4. knjiga, str. 215.