5. 11. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. Inženiring in projektiranje, d.o.o., Ž., v likvidaciji, ki jo zastopa B. B., likvidacijski upravitelj, na seji senata dne 15. oktobra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. Inženiring in projektiranje zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 305/2001 z dne 30. 10. 2001 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št Pg 853/98 z dne 8. 5. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica izpodbija v izreku navedena sklepa. Ker pritožnica ni v roku plačala sodne takse za sodbo in revizijo, ji je Okrožno sodišče z izpodbijanim sklepom naložilo tudi plačilo kazenske takse. Višje sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

2.V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da je sodišče v gospodarskem sporu (pod opr. št. Pg 533/98) zaradi deblokade posebnega likvidacijskega žiro računa izdalo začasno odredbo, s katero je Agenciji za plačilni promet (v nadaljevanju APP) prepovedalo blokado novega likvidacijskega računa do pravnomočnega končanja tega spora. Kljub temu naj bi Agencija navedeni žiro račun blokirala, zaradi česar pritožnica brez svoje krivde ni mogla poravnati zapadle taksne obveznosti. Z izpodbijanima sklepoma naj bi bilo tako kršeno načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in enako varstvo pravic (22. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanima sklepoma kršena katera od človekovih pravic. Izpodbijana odločitev, ki pritožniku nalaga plačilo kazenske takse, sama po sebi še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in s tem pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno, kar bi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave. Tega izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati.

4.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ter na podlagi prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger