Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilna procesna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, ali ima toženec na spornem stanovanju pravico, ki upravičuje njegovo bivanje v njem, temveč bo počakalo na rešitev tega vprašanja na matičnem področju (v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Kranju).

Pravnomočen sklep o dedovanju zavezuje zgolj osebe, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale, in še to samo glede pravice do dedovanja ali do volila (220. člen ZD). Zato dejstvo, da je bila tožničina mati v zapuščinskem postopku proglašena za lastnico sporne nepremičnine, v razmerju do toženca, ki v zapuščinskem postopku ni sodeloval, ne pomeni pravnomočno razsojene stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v pravdi zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine z izpodbijanim sklepom pravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v zadevi Okrožnega sodišča v Kranju I P 316/2019. Tako je odločilo, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, ali ima toženec (so)lastninsko pravico na nepremičnini, v kateri biva.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica in med drugim navaja, da so neresnične navedbe toženca, da naj bi bil izvenzakonski partner pokojne sestre tožnice. Tožnica je lastninsko pravico na nepremičnini, v kateri biva toženec, pridobila na podlagi izročilne pogodbe SV 97/2019, ki jo je dne 11. 2. 2019 sklenila s svojo materjo A. A., ta pa je postala lastnica navedene nepremičnine s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Kranju D 000/2018 z dne 18. 12. 2018. Iz navedenega izhaja, da je bilo o predhodnem vprašanju, to je o lastninski pravici na nepremičnini, ki je predmet tega postopka, že pravnomočno odločeno v zapuščinskem postopku po pokojni B. B. s sklepom o dedovanju z dne 18. 12. 2018. 3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je procesna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, ali ima toženec na spornem stanovanju pravico, ki upravičuje njegovo bivanje v njem, temveč bo počakalo na rešitev tega vprašanja na matičnem področju (v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Kranju), utemeljena na 1. točki prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku.1 Tožnica v pritožbi pravilno citira 223. in 224. člen Zakona o dedovanju,2 ki določata, da če po pravnomočnosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, uveljavlja kakšno pravico do zapuščine kot dedič, zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč napoti to osebo, da lahko uveljavlja svojo pravico v pravdi (223. člen ZD) in da kadar je zapuščinska obravnava končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali sklepom o volilu, pa so dani pogoji za obnovo postopka po določbah pravdnega postopka, se zapuščinski postopek ne obnovi, temveč lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi (224. člen ZD). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Kranju uveljavlja točno take zahtevke, saj ni sodeloval3 v zapuščinskem postopku po pokojni B. B., glede katere trdi, da je bil njen zunajzakonski partner in bi torej moral biti poklican k dedovanju. Pravnomočen sklep o dedovanju zavezuje zgolj osebe, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale, in še to samo glede pravice do dedovanja ali do volila (220. člen ZD).4 Zato dejstvo, da je tožničina mati A. A. v zapuščinskem postopku D 000/2018 bila s sklepom o dedovanju proglašena za lastnico sporne nepremičnine, v razmerju do toženca, ki v zapuščinskem postopku ni sodeloval, ne pomeni pravnomočno razsojene stvari. Gre za vprašanje subjektivnih meja pravnomočnosti, saj, zaradi zagotavljanja pravice do izjave v postopku, lahko sodna odločba veže le osebe, ki so s sodelovanjem v postopku imele možnost vplivati na odločitev sodišča; to velja tudi v postopkih, kjer se odloča o pravicah z učinki ega omnes, npr. o lastninski pravici.5

6. Poleg tega toženec v pravdi pred okrožnim sodiščem uveljavlja tudi ničnost izročilne pogodbe, s katero je A. A. prenesla lastninsko pravico spornega stanovanja na tožnico. Če bo tožnik v pravdi pred okrožnim sodiščem uspel dokazati, da je solastnik sporne nepremičnine, bo to ključno za odločitev v predmetni zadevi, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo smotrno, ko je sklenilo, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, temveč bo počakalo na rešitev le-tega v pravdi, kjer se vprašanje lastništva sporne nepremičnine rešuje kot glavno vprašanje.

7. Pritožbeno sodišče tudi upoštevaje navedbe pritožnice, da je treba izpraznitvene zahtevke reševati prednostno in hitro, nima pomislekov v odločitev prvostopenjskega sodišča, saj bi tudi reševanje vprašanja toženčevega (so)lastništva kot predhodnega vprašanja v tej pravdi podaljšalo in otežilo postopek, saj bi moralo okrajno sodišče v tem primeru ugotavljati celoten sklop dejstev in izvajati dokaze v zvezi z domnevno toženčevo solastninsko pravico. Vprašanje, ali je bil toženec dejansko zunajzakonski partner pok. B. B., je predhodno vprašanje postopka pred okrožnim sodiščem, saj je od tega odvisen obstoj njegove dedne pravice; ne more pa domnevna neresničnost tega dejstva vplivati na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa.

8. Ker pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeni razlogi, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

9. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP).

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Uradni list SRS, št. 15/76 in nadaljnji, v nadaljevanju ZD. 3 Slednje izhaja iz toženčevih navedb v tožbi (priloga B4); tudi pritožnica ne navaja, da bi toženec bil udeležen v zapuščinskem postopku po pok. B. B. 4 Tako tudi sklep VSRS II Ips 283/2000 z dne 28. 2. 2001 in številne druge odločbe. 5 Primerjaj D. Wedam Lukić, komentar 319. člena ZPP v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, ČZ Uradni list in GV založba, Ljubljana 2009, str. 174.