Jedro

Ker upnik ni sporočil pravilnega naslova dolžnika, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je izvršbo ustavilo, saj le te ni moglo opraviti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. I 98/19477 z dne 24.8.1998, ustavi.

Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upnik iz pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa kot razlog za ustavitev izvršilnega postopka navedlo, da ni moglo sklepa o izvršbi vročiti na naslovu K... in T... ki ga je v predlogu navedel upnik, saj se je pošiljka vrnila z oznako, da se je dolžnik odselil. Sodišču prve stopnje pritožnik očita, da le to ni poskusilo opraviti vročitve tudi preko delodajalca, kakor je upnik predlagal sodišču z dopisom z dne 18.3.1999. Po podatkih pooblaščenega detektiva upnika, je dolžnik v rednem delovnem razmerju pri navedenem podjetju, kar pomeni, da bo upnik lahko prišel do poplačila. Ker je torej upnik navedel pravilen naslov dolžnika, sodišče ni imelo podlage za izdajo sklepa o ustavitvi postopka, vse dokler ne poskusi opraviti tudi predlagane vročitve sklepa o izvršbi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne drži trditev pritožbe, da sodišče prve stopnje ni poskusilo opraviti vročitve dolžniku tudi preko delodajalca. Ravno nasprotno, sodišče prve stopnje je sledilo predlogu upnika, vsebovanem v dopisu z dne 18.3.1999 in poskusilo sklep o izvršbi vročiti dolžniku tudi preko delodajalca, ki ga je v dopisu navedel upnik (poziv sodišča za vročitev sodnega pisanja dolžniku z dne 2.4.1999 na list. št. 22 spisa). Tudi ta poskus vročitve pa je bil neuspešen, saj je podjetje... pisanje vrnilo sodišču z navedbo, da je naslovnik - dolžnik njim popolnoma neznan (list. št. 23 spisa). Ker je torej sodišče sledilo predlogu upnika, čeprav tega v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni izrecno navedlo, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo zatrjuje pritožnik.

Upnik ni sporočil pravilnega naslova dolžnika, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je izvršbo ustavilo, saj le te ni moglo opraviti.

Ker torej uveljavljani pritožbeni razlog ni podan in ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene izmed kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) v zvezi s členom 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Ker upnik s pritožbo ni uspel, bo moral sam nositi stroške pritožbenega postopka (člen 154/1 v zvezi s čl. 166/1 ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ), odločitev o tem pa je vsebovana že v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

Na podlagi prvega odstavka 498. člena ZPP, Ur.l.RS, št. 26/99 je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.l.SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92.