Jedro

Če je tretji vložil ugovor zoper izvršbo v času veljavnosti ZIP, je potrebno o tem ugovoru odločati po določilih ZIP, čeprav se odloča v času, ko je že pričel veljati ZIZ.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se tretjega napoti, da v roku 30 dni začne pravdo za ugotovitev, da je izvršba na nepremičnino dolžnika, vpisano v zemljiškoknjižnem vložku št. ... k.o. O., nedopustna.

Zoper ta sklep se pritožuje upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da bi bilo treba uporabiti v predmetnem primeru novi Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki v 64. členu določa, da kdor verjetno izkaže, da ima glede predmeta izvršbe tako pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi. V konkretnem primeru pa tretji teh svojih trditev ni verjetno izkazal. Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje po vsebini pravilen, pri tem pa ni bila zagrešena nobena taka kršitev v postopku, ki bi jo bilo potrebno upoštevati po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje se sicer sklicuje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa na določilo 64. člena ZIZ, ki pa ga netočno citira. Sedanja vsebina 64. člena ZIZ je res taka, kakršno navaja upnik v pritožbi. Vendar pa je v konkretnem primeru bil ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je vložil tretji, vložen že 31.7.1995, torej še v času veljavnosti Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), ki pa je v 56. členu določal, da kdor trdi, da ima glede predmeta izvršbe tako pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper izvršbo in v njem zahteva, naj se izvršba na ta predmet izreče na nedopustno.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, čeprav se je pri tem oprlo na določilo novega ZIZ, ki pa po mnenju pritožbenega sodišča v konkretnem primeru še ni uporabno. Glede na to, da je pravno sredstvo tretjega vloženo v času veljavnosti ZIP, je seveda nujno, da se celoten postopek po tem pravnem sredstvu vodi po zakonu, ki je veljal v času vložitve tega pravnega sredstva. Po tedanjem določilu 56. člena ZIP pa je bilo dovolj, da je tretji zatrjeval svojo pravico, ki preprečuje izvršbo, pa ga je izvršilno sodišče že moralo napotiti na pravdo. Tako je v konkretnem primeru pravilno storilo tudi sodišče prve stopnje. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče pa pri tem pripominja, da seveda vložitev ugovora tretjega zoper izvršbo in morebitna pravda v ničemer ne vpliva na tekočo izvršbo, ki se lahko nadaljuje in tudi dokonča.