Jedro

Če dediči sklenejo zunajsodno poravnavo, jo sodišče povzame v sklepu o dedovanju, vendar mora pred tem ugotoviti vsaj, kdo so dediči in da so sklenili dedni dogovor.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo zapuščinski postopek po J.J.. Smiselno je ugotovilo, da zapuščine ni več, ker so se dediči tekom zapuščinskega postopka odločili, da predmet dedovanja razdelijo zunaj sodnega postopka z dogovorom z dne 1.10.2003. Proti temu sklepu vlaga pritožbo dedinja SJ.. Meni, da je sodnica v dogovoru s T.J., to pa zato, ker je na njegove pripombe na zapisnik na zadnji glavni obravnavi odgovorila. Nasprotuje, da so z zunajsodno poravnavo dediči rešili vse. Je še uradni zaznamek UE, da so še obveznice in ne ve, kdo jih je dobil. Pisala je večkrat nadzorstvene pritožbe, vendar ni odgovora. Kljub plačanim sodnim taksam, ni rešitve.

Na vročeno pritožbo je odgovoril M.J. in navaja, da je S.J. prejela denar in podpisala dedni dogovor.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno opozarja, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kakšen dogovor je bil sklenjen, kdo so stranke in dediči. Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da sklep nima razlogov oz. pravne podlage, kako je sodišče prišlo do te odločitve.

Pritožbeno sodišče je pregledalo sicer zelo obsežni spis s številnimi dediči. Tako je med drugim ugotovilo, da je bil izdan sklep o dedovanju z dne 20.9.2004, opr. št. D 530/2004 (list. št. 161). V tem sklepu je bil pod točko B, I. ugotovljen obseg zapuščine. Nato so bile pod točko II in III ugotovljeni dediči in ugotovljeno dedovanje. Pod točko II je bila med drugimi dediči tudi vnukinja S. (Sa.) J., pritožnica. To ni, kot zmotno meni odgovor na pritožbo, S.J. Nato je bil sklep o dedovanju v pritožbenem postopku delno razveljavljen, in sicer pod točko B, II. in B III. izreka in vrnjen v ponovno obravnavanje (sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2452/2005, list. št. 247). To pomeni, da ima sodišče že pravnomočno ugotovljen obseg zapuščine. Sedaj pa je s sklepom ustavilo ta postopek in smiselno štelo, da je v zunajsodni poravnavi to rešeno. Vendar Zakon o dedovanju takšnega načina zaključka zapuščinskega postopka ne pozna. Pritožnica opozarja, da je ona tudi dedinja, trdi celo, da naj bi še bilo neko premoženje, ki ni obseženo in, da delitvenega sporazuma, katerega navaja sodišče, ni podpisala.

Če so dediči sklenili zunajsodno poravnavo, jo nato sodišče povzame v sklepu o dedovanju, vendar mora pred tem ugotoviti vsaj, kdo so dediči in da so sklenili dedni dogovor. Tako se ne ve, kdo so dediči, pravnomočno pa je v spisu ugotovljen obseg zapuščine. Pritožbeno sodišče še dodaja, da morajo zunajsodno poravnavo ali vsak dedni dogovor podpisati vsi dediči. Gre za skupnost dedičev in med njimi velja, da so nujni in enotni sosporniki po določilu 201. člena ZPP (primerjaj tudi odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 207/96). To velja tudi, kadar gre za vrnjeno premoženje v postopku denacionalizacije, kot je v konkretnem primeru.

Glede na zmotno materialnopravno izhodišče, so ostala dejstva nepopolno ugotovljena. To je narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (365. člen ZPP).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ugotovi, kdo so dediči, ali so vsi sklenili zunajsodno poravnavo in če so, lahko to v soglasju z dediči povzame v sklepu o dedovanju. Sicer pa naj o zadevi odloči v skladu z Zakonom o dedovanju in Zakonom o denacionalizaciji.

Pritožba smiselno še izločuje sodnico, ker v izpodbijanem sklepu ni odgovorila na njene pripombe na zapisnik. Izločitev je možna do konca glavne obravnave, zato je ta navedba neupoštevna.