Jedro

Kadar sodišče ugotovi, da so spisi, ki jih je poslala tožena stranka, pomanjkljivi in v njih ni odločilnih podatkov, mora ravnati po 4. odstavku 34. člena ZUS in toženo stranko ponovno pozvati, naj spis dopolni. Zaradi pomanjkljivih podatkov in očitne spornosti dejanskega stanja sodišče ni imelo podlage za odločanje brez glavne obravnave in za ugotovitev, da je postopek za ukinitev javnega dobra potekal brez predloga upravičenega predlagatelja - župana in da ni mogoče preizkusiti, ali je bil pred izdajo sklepa o ukinitvi javnega dobra izveden zakonit postopek, določen po ZJC oziroma občinskem odloku. Objava sklepa v glasilu, ki ga kot uradno glasilo določa občinski statut, je pravilna in zaradi tega njegova veljavnost ne more biti sporna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo sklep tožene stranke z dne 3.12.2001. V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče navedlo, da bi formalno izpodbijani sklep utegnil ustrezati sklepu iz 4. odstavka 8. člena Odloka. Vendar pa njegove zakonitosti in njegove pravilnosti ne more preizkusiti, ker v predloženih spisih in dokumentaciji, na katero se sklicuje tožena stranka, ni bilo dokazil o ugotovljenem dejanskem stanju, iz katerih bi izhajalo, da del ceste, ki je bila kot javno dobro ukinjena, ni več splošnega pomena za cestni promet in da ni bilo več potrebe, da bi imel ta del ceste status javnega dobra. Zato sodišče meni, da ni mogoče odločiti v sporu. Postopek za ukinitev javnega dobra po Odloku o občinskih cestah občine V. (Uradni list RS, št. 8/99 - nadalje Odlok) je mogoče začeti samo na predlog župana, o njem pa odloči Občinski svet. Ker ni bilo dokazov o tem, da se je postopek začel v skladu z Zakonom o javnih cestah (ZJC) in Odlokom in ni izkazan predlog upravičenega predlagatelja (župana), je sodišče izpodbijani sklep odpravilo in zadeve ni vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. V obrazložitvi sodbe je tudi dodalo, da tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da je bil sklep nepravilno objavljen v glasilu " Naš časopis", ki ni uradni časopis Občine V. Tožena stranka je namreč Odlok o kategorizaciji cest objavila v Uradnem listu Republike Slovenije, kar pomeni, da bi morala biti tudi vsaka sprememba odloka objavljena na enak način. Tožena stranka se pritožuje zoper izpodbijano sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 72. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). Bistveno kršitev ZUS je sodišče prve stopnje storilo s tem, ker je o zadevi odločalo brez javne glavne obravnave in je samo ugotavljalo dejansko stanje. Ugotovilo je v tožbi neprerekano dejstvo, da se postopek za ukinitev javnega dobra ni začel na predlog upravičenega predlagatelja, kar ni pravilno, saj je sprejem izpodbijanega sklepa predlagal upravičeni predlagatelj - župan. Sporno je tudi dejstvo, da ukinjeni del ceste ni več splošnega pomena za cestni promet, da je torej ta del ceste opuščen in ni več potrebe, da bi imel status javnega dobra. Po 2. odstavku 50. člena ZUS sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajanje upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno ali pa da to ni sporno. Ker je sodišče odločalo v nasprotju s to zakonsko določbo, je bistveno kršilo določbe ZUS, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (2. odstavek 72. člena ZUS). Sodišče je toženi stranki naložilo, naj v treh dneh pošlje odgovor na tožbo in spise. S tem je ravnalo v nasprotju z določbo 2. odstavka 36. člena, ki določa, da rok za odgovor na tožbo ne sme biti krajši kot osem dni, zato je podana tudi bistvena kršitev postopka v upravnem sporu iz tega razloga. Tožena stranka je zaradi prekratkega roka bila prikrajšana za učinkovito izvrševanje ustavne pravice do pravnega sredstva, kar je tudi vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Napačno je tudi stališče, da bi moral biti izpodbijani sklep objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Uradno glasilo tožene stranke je "Naš časopis", kar določa 124. člen statuta. Po določbi 66. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) se statut in drugi predpisi objavijo v uradnem glasilu. Zakonske definicije uradnega glasila ZLS ne podaja, nedvomno pa je smiselno in jasno mogoče ugotoviti, da ZLS loči med Uradnim listom RS in uradnim glasilom. Prav tako tudi Zakon o medijih v 2. členu izrecno ločuje med Uradnim listom RS in uradnimi glasili lokalnih skupnosti, kamor nedvomno sodi tudi "Naš časopis", kot uradno glasilo tožene stranke. S trditvijo, da bi morala biti sprememba odloka objavljena v Uradnem listu RS, kjer je bil odlok tudi objavljen, sodišče prihaja samo s seboj v nasprotje. Ugotovilo je, da bi izpodbijani sklep utegnil biti v skladu z ustreznimi določbami odloka, vendar njegove pravilnosti in zakonitosti ni moglo preizkusiti. Tako je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj odlok v zvezi z opustitvijo občinske ceste ali njenega dela nikjer ne določa, da bi se morala takšna odločitev objaviti tako kot odlok, torej v uradnem listu. Izpodbijana sodba je bila sprejeta v nasprotju z določbami postopka v upravnem sporu, temelji pa tudi na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in zmotni uporabi materialnega prava. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, spremeni izpodbijano sodbo in tožbo zavrne. Tožeča stranka v odgovoru na tožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da je bil postopek za sprejem izpodbijanega sklepa napačen in da pred njegovim sprejemom ni bilo ugotovljeno, ali je sporni del ceste še splošnega pomena za cestni promet ali ne. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je v upravnem postopku prišlo do nezakonitosti in da je to razlog za odpravo sklepa. Opustitev glavne obravnave ni vplivala na odločitev in ni podana kršitev 50. člena ZUS. Pritožbeni očitek glede prekratkega roka za odgovor na tožbo ni utemeljen, saj je sodišče toženo stranko pozvalo, naj odgovori na predlog za izdajo začasne odredbe, kjer je določen krajši rok za odgovor, pa tudi sicer tožena stranka ni bila prekludirana, saj bi na tožbo lahko odgovorila tudi po preteku tridnevnega roka. Predlaga zavrnitev pritožbe. Zastopnik javnega interesa ni odgovoril na pritožbo. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje utemeljuje svojo odločitev na ugotovitvi, da v spisih, ki jih je poslala tožena stranka oziroma se je nanje sklicevala, ni bilo podatkov, ki bi omogočali preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa. Ugotovilo je, da v spisih ni dokazil o ugotovljenem dejanskem stanju in dokaza, da se je postopek za ukinitev javnega dobra začel v skladu z ZJC oziroma Odlokom na predlog upravičenega predlagatelja - župana. To pa pomeni, da je odločilo na podlagi pomanjkljivega spisa, saj iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je štelo, da so za odločitev pomembna tista dejstva in podatki, ki jih v spisih ni. V 4. odstavku 36. člena ZUS je določeno, da sme sodišče odločiti o zadevi brez spisov samo po novi neuspešni zahtevi toženi stranki, naj dostavi upravne spise. Po presoji pritožbenega sodišča je k takemu ravnanju zavezano sodišče tudi v primerih, ko mu tožena stranka dostavi tako pomanjkljiv spis, da iz njega nista razvidni dejanska podlaga in dokazna presoja za izdajo izpodbijanega upravnega akta, kar se je zgodilo v obravnavanem primeru. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo v nasprotju z navedeno zakonsko določbo, ker z novo zahtevo ni opozorilo tožene stranke, da je spis pomanjkljiv in da naj ga dopolni z odločilnimi podatki. Zato ni bila podana zakonita podlaga za odpravo izpodbijanega sklepa po 2. točki 1. odstavka 60. člena ZUS. Tožena stranka je v pritožbi pravilno opozorila, da je sodišče napačno sklepalo, da je bil izpodbijani sklep sprejet brez predloga upravičenega predlagatelja. Sodišče bi sicer lahko presojalo tudi to dejstvo, čeprav ga nobena stranka ni zatrjevala, saj v okvir presoje zakonitosti upravnega akta spada tudi preizkus zakonitosti postopka, po katerem mora biti sprejet. Vendar pa zaradi pomanjkljivih podatkov v spisih in očitne spornosti dejanskega stanja ni imelo podlage za odločanje brez glavne obravnave in za sklepanje, da je občinski svet odločal brez predloga župana in da ni mogoče preizkusiti, ali je bil predhodni postopek za ukinitev javnega dobra zakonito izveden. Zaradi navedene kršitve je imela tožena stranka možnost predlagati dokaze o izvedenem predhodnem postopku za ukinitev javnega dobra in zahtevo župana šele v pritožbenem postopku. Zato ti dokazi niso nedovoljena pritožbena novota, saj toženi stranki ni mogoče očitati, da je ta dokaz po svoji krivdi ponudila šele v pritožbi. Tožena stranka utemeljeno ugovarja ugotovitvi sodišča prve stopnje, da izpodbijani sklep ni bil pravilno objavljen, kar bi pomenilo, da je tudi zaradi tega sporna njegova veljavnost. Po določbi 2. odstavka 124. člena Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/1999) se akt i in predpisi občine objavijo v občinskem glasilu "Naš časopis" in v tem glasilu je bil v skladu s to določbo pravilno objavljen tudi izpodbijani sklep. Zato je nasprotna ugotovitev sodišča prve stopnje napačna. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek (74. člen ZUS). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v dokaznem postopku izvesti vse predlagane dokaze in ugotoviti, ali je za ukinitev javnega dobra obstajala zakonita dejanska in pravna podlaga.