Jedro

Določba 4. odst. 449. čl. ZGD je kogentna le v primeru, če družba z omejeno odgovornostjo tega vprašanja, torej imenovanje in razrešitev poslovodje ni uredila drugače v družbeni pogodbi. Gre za kogentno, vendar subsidiarno zakonsko določbo. ZGD dopušča možnost avtonomne ureditev tega področja z družbeno pogodbo (2. odst. 438. in 448. člen ZGD).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep registrskega sodišča potrdi.

Obrazložitev

Registrsko sodišče je na podlagi 2. odst. 11. čl. ZSR zavrnilo pritožbo sedmih udeležencev zoper sklep o vpisu spremembe osebe pooblaščene za zastopanje opr. št. Srg 290/96 z dne 17.4.1996, o katerem je odločil sodni referent. Zoper sklep se je pravočasno pritožilo vseh sedem udeležencev. V pritožbi navajajo, da je nepravilno stališče registrskega sodišča, da določba 4. odst. 449. čl. ZGD ni kogentna. Po nasprotni oceni pritožnikov gre za kogentno določbo, kadar ima družba z omejeno odgovornostjo nadzorni svet. Takrat je le-ta pristojen za imenovanje in odpoklic poslovodje. Zaradi nepravilnega tolmačenja navedenega člena je registrsko sodišče nepravilno vpisalo spremembo poslovodje na podlagi sklepa skupščine.

Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Družba z omejeno odgovornostjo je pravno organizacijska oblika subjekta, ki predvideva tesnejšo povezanost med družbeniki in njihovo sodelovanje. Zaradi te posebnosti pa ZGD dopušča družbi z omejeno odgovornostjo posebno avtonomijo pri urejanju upravljanja družbe (2. odst. 438. čl. ZGD). Odločitev, ali bo družba imela nadzorni svet, predstavlja eno od avtonomnih odločitev družbnikov, ki jih uredijo v družbeni pogodbi, kakor tudi odločitev o vsebini dela tega organa (448. čl. ZGD). Zaradi bistveno večjega vpliva družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo na poslovanje in upravljanje družbe, kot pa delničarjev v delniški družbi, je namreč vloga nadzornega sveta pri prvi lahko vsebinsko precej drugačna kot pri drugi, zaradi česar je tudi logično, da se vsebina njegovega dela in s tem njegove pristojnosti opredelijo tudi v družbeni pogodbi. Dejstvo je, da je v konkretnem primeru predlagatelj kot družba z omejeno odgovornostjo v družbeni pogodbi predvidel nadzorni svet, kakor tudi njegove pristojnosti. Imenovanje in razrešitev direktorja družbe ne spada med pristojnosti nadzornega sveta, saj so to nalogo družbeniki prepustili skupščini (5. in 6. čl.). Pri tem je pravilno stališče registrskega sodišča, da je opisana ureditev (imenovanje in razrešitev direktorja) znotraj avtonomije, ki jo ZGD dopušča družbi z omejeno odgovornostjo oz. njenim družbenikom. Zato je pravilno stališče, da je določba 4. odst. 449. čl. ZGD upoštevna le v primeru, da družba z omejeno odgovornostjo tega vprašanja, torej imenovanje in razrešitev poslovodje, ni uredila drugače v družbeni pogodbi. Pritožbeno sodišče se tudi sklicuje na preostale jasne in prepričljive razloge, ki jih je podalo registrsko sodišče v izpodbijanem sklepu, s katerimi soglaša in ugotavlja, da je z njimi odgovorjeno na pritožbene navedbe.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 39. čl. ZSR).