Jedro

Pri poslikavi blagovne znamke in samem zapisu na dostavnih vozilih tožeče stranke gre za takšno reklamiranje alkoholnih pijač, ki je po citiranih predpisih prepovedano, tudi, če beseda "alkohol" v napisih ni bila imenovana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1419/98-9 z dne 6.9.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 10.8.1998, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo zdravstvenega inšpektorja Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Območna enota L. z dne 12.11.1997. Z navedeno odločbo je bilo odločeno, da je tožeča stranka dolžna odstraniti napise "J.W., T.W.F.S." ter poslikavo blagovne znamke J.W. s petih svojih vozil do 10.12.1997. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na Zakon o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe (Uradni list SFRJ, št. 55/78 in 58/85), ki v 15. členu na splošno prepoveduje vsakršno reklamiranje alkoholnih pijač ter le izjemoma v posebej določenih primerih to dovoljuje. Ravno tako prepoveduje reklamiranje alkoholnih pijač na podlagi tega zakona izdani Odlok o sredstvih javnega obveščanja, ki jim je prepovedano reklamiranje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 24/79), ki v 3. točki 1. odstavka določa, da je prepovedano reklamiranje alkoholnih pijač na prometnih sredstvih (avtobusi, avtomobili itd.). Izjemoma dovoljeno reklamiranje je posebej določeno, npr. o osvojenih nagradah, ob sejmih in podobno (Odlok o načinu in pogojih, ob katerih je dovoljeno obveščati potrošnike o alkoholnih pijačah in tobačnih izdelkih po sredstvih javnega obveščanja - Uradni list SFRJ, št. 34/79 in 57/80). Po presoji prvostopnega sodišča ni dopustna ekstenzivna razlaga, s katero bi se povečal krog izjemoma dovoljenih primerov reklamiranja alkoholnih pijač, zato je treba določbe zakona razlagati restriktivno. Sodišče prve stopnje se strinja z ugovorom tožeče stranke, da sam postopek registracije blagovne znamke ne vpliva na prepoved ali dovoljenost reklamiranja. Je pa po presoji prvostopnega sodišča v zadevi pomembno to, da poslikava blagovne znamke na avtomobilih ter napisi predstavljajo blagovno znamko, ki je v Sloveniji znana predvsem kot blagovna znamka alkoholnih pijač in manj kot organizator golf turnirjev in znamka tekstilnih izdelkov. Tudi če ne vsebuje besede "alkohol", poslikava in napis potrošnika navajata na alkoholne pijače, reklamiranje alkoholnih pijač pa je prepovedano. Sklicevanje tožeče stranke na druge uvoznike in distributerje drugih alkoholnih pijač pa v tej upravni zadevi ni pravno relevantno.

Tožeča stranka vlaga proti sodbi sodišča prve stopnje pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu. Navaja, da se je že v pritožbi zoper prvostopno odločbo sklicevala na to, da sporne poslikave z ničemer ne kažejo na reklamiranje alkoholne pijače, ker ni naveden naziv alkoholne pijače, ampak gre le za objavo blagovne znamke, ki med drugim pomeni tudi organizacijo golf turnirjev. Meni, da je prvostopni upravni organ zato odločil v nasprotju s pojasnilom, ki ga je 18. 6.1997 posredoval Zdravstveni inšpektorat RS uvozniku in distributerju alkoholnih pijač v Sloveniji. Tožeča stranka je že v tožbi navedla primere, v katerih imajo drugi uvozniki pijač na prevoznih sredstvih poslikave blagovnih znamk alkoholnih pijač, vendar inšpekcijski organi niso ukrepali. Sodišče se do takih navedb tožeče stranke ni opredelilo, ker jih je štelo za irelevantne. S tem je kršilo določbe postopka, saj ni izvedlo vseh dokazov, ki bi prispevali k pravilni odločitvi. Obstojajo pa tudi drugi primeri prikazovanja poslikave blagovne znamke J.W., na primer bar J.W. v L., reklamna tabla s poslikavo in napisom J.W., postavljena ob C. cesti v L., inšpekcijski organi pa v navedenih primerih niso ukrepali. Glede na navedeno tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in odpravi odločbo tožene stranke, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožena stranka in zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja in jih ne ponavlja.

Ni utemeljen pritožbeni ugovor, da izpodbijana sodba temelji na napačni uporabi materialnega prava. Materialnopravna podlaga za ukrepanje zdravstvenega inšpektorja je bila v obravnavanem primeru 15. člen Zakon o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe in 3. točka 1. odstavka Odloka o sredstvih javnega obveščanja, po določbah katerih je prepovedano reklamiranje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, med drugim tudi na prometnih sredstvih. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da gre pri sporni poslikavi blagovne znamke J.W. in samem napisu "J.W., T.W.F.S." na dostavnih vozilih tožeče stranke za takšno reklamiranje alkoholnih pijač, ki je po citiranih predpisih prepovedano, tudi, če beseda "alkohol"v napisih ni bila imenovana.

Ne gre za bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu, če se sodišče prve stopnje ni opredelilo do drugih primerov prikazovanja poslikave blagovne znamke J.W. in če v zvezi s tem ni izvedlo dokazov. Sklicevanje tožeče stranke na druge podobne primere, tudi po presoji pritožbenega sodišča za obravnavano zadevo ni pravno relevantno. Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor, da bi moral upravni organ prve stopnje pri svoji odločitvi upoštevati dopis Zdravstvenega inšpektorata RS z dne 18.6.1997, saj gre pri navedenem dopisu le za splošno pojasnilo glede reklamiranja alkoholnih pijač in se na obravnavano zadevo ne nanaša. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.