Jedro

Zoper v izpodbijani odločbi navedene sodbe, ki so pravnomočne, pritožba ni dovoljena, kot izhaja tudi iz pravnega pouka, zato se takšne pritožbe kot nedovoljene zavržejo. Zgolj okoliščina, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ga ne opravičuje do dodelitve BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred Upravnim sodiščem v zvezi s pritožbami zoper sodbe Upravnega sodišča RS v Ljubljani: opr. št. I U 1042/2011-5 z dne 21. 6. 2011, I U 1048/2011-5 z dne 28. 6. 2011, I U 830/2011-5 z dne 28. 6. 2011, I U 744/2011-5 z dne 16. 6. 2011, I U 825/2011-5 z dne 16. 6. 2011, I U 835/2011-5 z dne 7. 6. 2011, I U 822/2011-5 z dne 8. 6. 2011, I U 837/2011-5 z dne 8. 6. 2011, I U 1038/2011-5 z dne 24. 6. 2011, I U 1046/2011-5 z dne 22. 6. 2011, I U 1037/2011-5 z dne 28. 6. 2011, I U 828/2011-5 z dne 1. 6. 2011, I U 821/2011-6 z dne 14. 6. 2011, I U 1049/2011-6 z dne 30. 6. 2011, I U 1033/2011-6 z dne 30. 6. 2011, I U 1032/2011-6 z dne 28. 6. 2011, I U 1056/2011-6 z dne 28. 6. 2011, I U 829/2011-6 z dne 16. 6. 2011, I U 729/2011-6 z dne 16. 6. 2011, I U 832/2011-6 z dne 14. 6. 2011, I U 839/2011-6 z dne 9. 6. 2011, I U 824/2011-6 z dne 9. 6. 2011, I U 750/2011-6 z dne 7. 6. 2011, I U 930/2011-6 z dne 7. 6. 2011, I U 726/2011-6 z dne 1. 6. 2011, I U 931/2011-6 z dne 28. 6. 2011, I U 734/2011-6 z dne 22. 6. 2011, I U 1061/2011-6 z dne 22. 6. 2011, I U 1030/2011-6 z dne 22. 6. 2011, I U 827/2011-7 z dne 30. 6. 2011, I U 1029/2011-7 z dne 29. 6. 2011, I U 833/2011-7 z dne 8. 6. 2011, I U 742/2011-7 z dne 1. 6. 2011, I U 1034/2011-7 z dne 24. 6. 2011, I U 733/2011-11 z dne 22. 6. 2011, I U 820/2011-5 z dne 7. 6. 2011, I U 1053/2011-5 z dne 5. 7. 2011, I U 1057/2011-6 z dne 6. 7. 2011, I U 732/2011-6 z dne 1. 6. 2011, I U 735/2011-6 z dne 5. 7. 2011. Organ za BPP v obrazložitvi odločbe navaja, da prosilec prosi za dodelitev BPP v zvezi z vloženimi pritožbami zoper v izreku odločbe navedene pravnomočne sodbe Upravnega sodišča. Navaja, da Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) v 1. odstavku 73. člena določa, da je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona (odločanje o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo). Sodbe, v zvezi s katerimi prosilec prosi za BPP, take niso, zato pritožbe zoper te sodbe niso dovoljene, in tako je bil prosilec v pravnem pouku sodb tudi poučen. Pri presoji prošnje za dodelitev BPP pa se v skladu s 1. odstavkom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP) upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim tudi, ali ima zadeva verjetne izglede za uspeh in je razumno sprožati postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva. Glede na povedano pa prosilec v zadevah, v zvezi s katerimi prosi za BPP, nima možnosti za uspeh. Zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 1. odstavku 24. člena ZBPP. Ker mora prosilec za dodelitev BPP izpolnjevati tako finančni pogoj (ki ga v primeru prosilca glede na 2. odstavek 12. člena ZBPP, ker prejema denarno socialno pomoč, ni treba ugotavljati) kot objektivni pogoj po ZBPP, organ za BPP ugotavlja, da je treba prosilčeve prošnje po določbi 1. odstavka 24. člena v zvezi z določbo 2. odstavka 37. člena ZBPP kot neutemeljene zavrniti.

Tožnik vlaga tožbo, ker se z izpodbijano odločbo ne strinja. V zvezi z ugotovitvami organa za BPP, da pritožba zoper sodbe ni dovoljena, meni, da se s tem krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice (EKČP). Meni, da je diskriminiran, saj ni odvetnik, brezplačno pravno pomoč pa se mu odklanja, čeprav dokazuje z dokazili, da je do te pomoči upravičen. Z izpodbijano odločbo mu je v osnovi kršena ustavna pravica do pravnega sredstva. Organ za BPP ne upošteva, v kako težkem zdravstvenem in materialnem stanju se je znašel tožnik, ko se mu očita, da zlorablja BPP. Tožnikovi prošnji po dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ker je v izjemno težkem finančnem stanju, saj prejema 220,00 EUR mesečne socialne podpore in je bolan, kljub predloženim dokazilom ne ugodi. S tem je tožniku onemogočeno pravno varstvo. Ustava RS in EKČP zagotavljata pravico do pravnega sredstva zoper odločbe državnih organov, prav tako zagotavljata nediskriminatornost in enakost pred zakonom. Ker tožnik kot pravni laik ne pozna pravnih pravil, se, prepričan, da ima na podlagi Ustave pravico do pritožbe, pritožuje zoper vse odločbe, sklepe ter sodbe. Tožnik je prepričan, da se mu krati pravica do pravnega sredstva. Določbe 270. člena Zakona o pravdnem postopku, zaradi katerih se mu odreka pravica do pravnega sredstva, so nedemokratične in v nasprotju z Ustavo in EKČP. Tožnik meni, da so mu kršene naslednje pravice po EKČP: do spoštovanja človekovih pravic, do poštenega sojenja, do sodnega varstva, do učinkovite pravne pomoči, do pravnega sredstva, do enakosti pred zakonom in omejitve restrikcij pravic. Zahteva vpogled v arhiv v zvezi z njegovimi zadevami brezplačne pravne pomoči. Tožnik prosi za urgentno reševanje zadeve, ker zadeve trajajo že več deset let, vloženih ima še več tožb, pa se zaradi ravnanja organov za BPP ne morejo pravilno reševati. Za urgentno reševanje zadeve tožnik prosi tudi zaradi slabega zdravstvenega stanja in slabih življenjskih razmer, da bi se njegove stvari hitro in pravilno razrešile. Navaja, da je izkoristil vsa pravna sredstva, ki jih je imel na voljo ter sodišče prosi, da mu razloži, katera pravna sredstva lahko v položaju, kot se je znašel, še lahko izkoristi. Prosi tudi za brezplačno pravno pomoč, da se ta tožba pravilno pravno popravi. S pomočjo pravnega strokovnjaka bo v tožbi navedel vsa relevantna dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha s pritožbami. Prav tako prosi za oprostitev plačila sodnih taks in vseh stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijano odločbo so bile tožnikove prošnje za BPP zavrnjene, ker je organ za BPP presodil, da ni izpolnjen pogoj po 1. alinei 1. odstavka 24. člena ZBPP. ZBPP (Uradni list RS, št. 48/01 do 23/08) namreč v 3. odstavku 11. člena določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo poleg finančnega položaja prosilca tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna brezplačna pravna pomoč). Po 1. odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči; po 1. alinei tega odstavka mora biti izpolnjen pogoj, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V 3. odstavku tega člena ZBPP opredeljuje, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna: (med drugim) če je pričakovanje ali zahtevek prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Kot take (očitno nerazumne) je organ za BPP štel zadeve, v zvezi s katerimi je za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosil tožnik, in sodišče mu v celoti pritrjuje. Tožnik je namreč prosil za dodelitev BPP v zvezi s pritožbami zoper sodbe tega sodišča. Po 1. odstavku 73. člena ZUS-1 (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10) je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona. S sodbami, v zvezi s katerimi je tožnik prosil za dodelitev BPP (da bi jih izpodbijal s pritožbami, sestavljenimi s strani pravnega strokovnjaka) – pa je sodišče izpodbijane upravne akte vzdržalo v veljavi, s tem ko je tožbe zavrnilo - razen s sodbo opr. št. I U 733/2011-11 z dne 22. 6. 2011, s katero je tožbi tožnika ugodilo ter odločbo o zavrnitvi prošnje tožnika za BPP odpravilo ter zadevo vrnilo organu za BPP v ponovni postopek; s sodbami pa tudi ni odločilo o tožbah zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ampak o izpodbojnih tožbah v zadevah brezplačne pravne pomoči. Zoper v izpodbijani odločbi navedene sodbe, ki so pravnomočne, tako pritožba ni dovoljena, kot pa izhaja tudi iz pravnega pouka v sodbah. Po ustaljeni sodni praksi se takšne pritožbe kot nedovoljene zavržejo (npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 248/2008 z dne 11. 11. 2009, opr. št. I Up 533/2009 z dne 4. 1. 2010, opr. št. I Up 398/2009 z dne 22. 4. 2010 itd.) Zato je bilo po presoji sodišča s strani organa za BPP utemeljeno ocenjeno, da gre za očitno nerazumne zadeve in da tožnik v zadevah nima verjetnega izgleda za uspeh, tako da ni razumno vlagati pritožb. Iz že citirane določbe 3. odstavka 11. člena ZBPP pa, kot že navedeno, tudi izhaja, da mora za dodelitev BPP prosilec izpolnjevati poleg finančnega pogoja tudi druge z navedenim zakonom predpisane pogoje, zato tožnik pravno zmotno meni, da ga že zgolj okoliščina, da je prejemnik denarne socialne pomoči (12. člen ZBPP), upravičuje do dodelitve BPP. Glede na povedano so bile po presoji sodišča tožniku prošnje za dodelitev BPP tako zavrnjene v skladu z zakonom.

V zvezi s tožbenim ugovorom nepravilne uporabe materialnega prava, ki ga tožnik opira na zatrjevanje o neustavnosti zakonske določbe, ki izključuje pritožbo, pa sodišče odgovarja, da je ustavnost določbe 1. odstavka 73. člena ZUS-1 (to pa je določba, ki razen v njej navedenih izjem – ki jih je sodišče v tej sodbi že navedlo - izključuje pritožbo zoper sodbo upravnega sodišča) že presojalo Ustavno sodišče, ki je z odločbo št. U-I-98/07 z dne 12. 6. 2008 (Uradni list RS, št. 65/08) odločilo, da ni v neskladju z Ustavo. V obrazložitvi odločbe je navedlo, da 1. odstavek 73. člena ZUS-1 ni v neskladju s 25. členom Ustave, ki zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o pravicah, dolžnostih ali pravnih koristi oseb, kajti zagotovljena je pravica do upravnega spora kot „drugega pravnega sredstva“, zato izključitev nadaljnje pritožbe ne pomeni posega v ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva, niti v pravico do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP in pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena EKČP. Glede na povedano (ker je po presoji sodišča tožniku bila zakonito odklonjena BPP zaradi vložitve pritožb zoper sodbe upravnega sodišča, ker te, ker po zakonu niso dovoljene, nimajo niti verjetnega izgleda za uspeh) tožnik tudi ne more uspeti z nadaljnjim tožbenim ugovorom, da je diskriminiran, ker ni odvetnik, BPP pa se mu odklanja, s čemer se tudi posega v njegovo z Ustavo zagotovljeno pravico do pravnega sredstva. Ne glede na to sodišče še dodaja, da je Ustavno sodišče tudi za določbo 2. odstavka 22. člena ZUS-1 v delu, ki se nanaša na pritožbo (po kateri lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit), presodilo, da ni v neskladju z Ustavo (odločba št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008). Obrazložilo je, da je z obveznim pravnim zastopanjem za vložitev pritožbe v upravnem sporu določen le način izvrševanja pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave (nima pa določba 2. odstavka 22. člena ZUS-1 učinkov na samo vsebino procesne pravice do pritožbe) ter da določba ni neskladna niti s 1. odstavkom 14. člena Ustave, in sicer zaradi sistema brezplačne pravne pomoči, ki ga vzpostavlja ZBPP, in ki osebi slabega gmotnega položaja zagotavlja možnost pridobiti pooblaščenca, ki ima opravljen pravniški državni izpit (kar pa seveda ne pomeni, da je slab gmotni položaj edini pogoj za dodelitev BPP, kot je sodišče v tej sodbi že navedlo ter se pri tem sklicevalo na 3. odstavek 11. člena ter 1. in 3. odstavek 24. člena ZBPP).

Sodišče je z razlogi te sodbe odgovorilo na tožbene navedbe, ki so za zadevo pravno relevantne; ni pa presojalo tožbenih navedb, ki se ne nanašajo na izpodbijano odločbo št. Bpp 418/2011-2 z dne 1. 8. 2011, ker za odločitev v zadevi niso relevantne.

Tožnik je hkrati s tožbo vložil tudi prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi pravnega svetovanja v zvezi s to tožbo in zastopanjem tožnika v tem upravnem sporu, ki pa je bila z odločbo organa za BPP tega sodišča št. Bpp 451/2011-2 z dne 6. 10. 2011 zavrnjena.

Ker je tako po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača (4. odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/08, 97/10). Prav tako sodišče kot nepotrebno ni odločalo o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka, saj v primeru, kadar sodišče v upravnem sporu tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka (4. odstavek 25. člena ZUS-1), v postopku pa tudi niso nastali skupni stroški (7. odstavek 25. člena ZUS-1).