Jedro

Stiki potekajo le vsak drug konec tedna od petka do nedelje (poleg izmeničnih stikov med počitnicami in prazniki ter v času letnih počitnic). Razumljivo je, da je zato nasprotna udeleženka bistveno bolj obremenjena z vsakodnevno skrbjo za skupna otroka, kot pa predlagatelj. V takšnem položaju zahteva po uravnoteženosti odgovornosti obeh staršev za razvoj otroka terja, da mora tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, prevzeti sorazmerno večje breme pri izvrševanju stikov.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se 1. alineja I. točke izreka glasi: „ - vsakih koledarskih 14 dni od petka, ko oče prevzame oba sinova po končanem pouku v Osnovni šoli ... v N., do nedelje do 18. ure, ko oče pripelje oba sinova pred trgovski center D. v L., kjer ju prevzame mati.“

II. V ostalem se pritožba nasprotne udeleženke ter v celoti pritožba predlagatelja zavrneta ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom na novo uredilo stike med predlagateljem in mladoletnima sinovoma A. in B., kot je to razvidno iz I. točke sklepa. Odločilo je še, da udeleženca trpita svoje stroške postopka (II. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca. Predlagatelj uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče ustrezno spremeni izpodbijani sklep, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Ne strinja se z režimom izvajanja stikov oziroma s tem, kje naj bi se vršila prevzem in predaja otrok. Ob sklenitvi sodne poravnave pred Okrožnim sodiščem v K. v zadevi IV P 82/2013 je nasprotna udeleženka z otrokoma živela na naslovu S. Pozneje se je brez vsakršnega pojasnila in soglasja samovoljno preselila v N. V tem času so se stiki začasno izvajali tako, da je predlagatelj prevzel otroka pred D. v N. in ju tam tudi vrnil materi, kar pa je za predlagatelja zaradi oddaljenosti od kraja bivanja prevelika obremenitev. Zato je potrebno porazdeliti to breme med oba starša. Ustrezen del bremena mora prevzeti tudi nasprotna udeleženka, ki je s svojo selitvijo povzročila sedanjo situacijo. V obravnavani zadevi ni utemeljenih okoliščin, da bi moral breme prevozov v zvezi s stiki v pretežnem delu nositi predlagatelj. Predlagatelj je podal različne predloge, vendar pa nasprotna udeleženka ni bila pripravljena na noben kompromis. Kot lažna se je izkazala njena trditev, da s sedanjim partnerjem nimata avtomobila. Ni pomembno, da sta bila otroka dodeljena v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki. Zaradi tega predlagatelj ni dolžan prevzeti pretežnega bremena glede voženj v zvezi z izvrševanjem stikov. Nasprotna udeleženka se tudi ne more sklicevati na to, da ima še enega otroka. Tudi troizmensko delo nasprotne udeleženke ni razlog za izpodbijano odločitev prvega sodišča o načinu izvrševanja stikov. Tudi predlagatelj ima težko službo, poleg tega pa doma skrbi še za kmetijo. Vse to mu otežuje izvajanje stikov oziroma vožnje zaradi prevzema in predaje otrok. Sodišče bi moralo ugoditi predlogu predlagatelja in določiti za vse stike mesto prevzema in predaje otrok na sredini med bivališčema udeležencev ali pa odločiti, da vsak udeleženec poskrbi za vožnjo otrok v eno smer.

3. Nasprotna udeleženka v laični pritožbi posebej ne navaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep glede kraja prevzema otrok za stik za konec tedna ob petkih popoldne. Selitev v N. ni bila njena modna muha ampak je bila v to prisiljena. Želi, da predlagatelj hodi po otroka ob petkih v šolo, da bo vedel, kje se šolata, saj ga do sedaj to ni zanimalo. Ker bo kmalu začela hoditi v službo, ji njeno izmensko delo ne bo dopuščalo, da bi otroka prevzela po končanem pouku in ju pripeljala do trgovskega centra v D. v N. Predlagatelj naj ob nedeljah pripelje otroka pred trgovski center v D. v L. ob 17.00 uri. Ker ji je sodišče naložilo dodatno obveznost glede voženj otrok predlaga, da se zelo nizka preživnina zviša. Njen predlog za zvišanje preživnine je utemeljen tudi zato, ker je junija letos rodila še enega otroka, s čimer se je znižal njen dohodek, potreben za preživljanje otrok.

4. Vsak udeleženec v odgovoru na nasprotnikovo pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba nasprotne udeleženke je delno utemeljena. Predlagateljeva pritožba ni utemeljena.

6. Drži, da je treba tudi pri urejanju stikov otroka z roditeljem, pri katerem otrok ne živi, obveznosti v zvezi z izvrševanjem stikov ustrezno porazdeliti med starša. Porazdelitev tega bremena pa je treba presojati tudi v primerjavi s tem, komu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo ter kakšen je obseg stikov. Okoliščina, da se je nasprotna udeleženka z otrokoma preselila iz S. v N., kjer si je ustvarila novo partnersko zvezo, nima nobenega pomena za odločitev, na katerem kraju se bosta opravljala prevzem otrok za stik in vrnitev otrok po končanem stiku, in sicer v takšni smeri, kot to izpostavlja predlagatelj.

7. Sedanji obseg stikov otrok s predlagateljem, kot je določen z izpodbijanim sklepom, v pritožbenem postopku ni sporen. Stiki med tednom se že nekaj časa več ne izvršujejo. Stiki tako potekajo le vsak drug konec tedna od petka do nedelje (poleg izmeničnih stikov med počitnicami in prazniki ter v času letnih počitnic). Razumljivo je, da je zato nasprotna udeleženka bistveno bolj obremenjena z vsakodnevno skrbjo za skupna otroka, kot pa predlagatelj. V takšnem položaju zahteva po uravnoteženosti odgovornosti obeh staršev za razvoj otroka terja, da mora tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, prevzeti sorazmerno večje breme pri izvrševanju stikov.

8. Otroka obiskujeta Osnovno šolo ... v N., predlagatelj pa je zaposlen v S. Ker znaša razdalja od Osnovne šole ... v N. do trgovskega centra D. v N. zgolj štiri kilometre (kot je to razvidno iz podatkov, dosegljivih na spletu), je smotrno, da predlagatelj po končanem delu oziroma po koncu pouka vsak drugi petek pride po sinova neposredno pred Osnovno šolo ... in ju tam prevzame. Ni utemeljenih razlogov, da bi morala nasprotna udeleženka hoditi po končanem pouku po otroka v šolo in ju pripeljati do trgovskega centra D. v N. Za otroka je koristneje, da se izogneta „prestopanju“ med Osnovno šolo ... in očetovim domom. Poleg tega pa se s tem tudi izogneta možnim mučnim oziroma konfliktnim situacijam med njunima staršema, do katerih bi lahko prišlo v primeru predaje otrok v trgovskem centru D. v N. (med staršema praktično ni nobene komunikacije, kar za uspešen osebnostni razvoj njunih sinov gotovo ni pozitivno). Zato je prav, da predlagatelj ob petkih popoldne po končanem pouku sinova prevzame neposredno v njuni šoli.

9. Odločitev o predaji (vrnitvi) otrok po končanem stiku za konec tedna ob nedeljah ob 18.00 uri v trgovskem centru D. v L. je pravilna. Enako velja glede kraja predaje in vrnitve otrok ob stikih med prazniki, šolskimi in letnimi počitnicami v trgovskem centru D. v N., saj so ti stiki redkejši v primerjavi s stiki za konec tedna. Kot že rečeno mora predlagatelj trpeti večje breme prevozov v zvezi z izvrševanjem stikov, saj je nasprotna udeleženka občutno bolj obremenjena od predlagatelja z vsakodnevnim varstvom in vzgojo skupnih sinov. Nasprotna udeleženka ne pojasni, zakaj naj bi bil stik za konec tedna končan v nedeljo ob 17.00 uri, ne pa ob 18.00 uri, kot je odločilo prvo sodišče, zato njena neobrazložena pritožba v tem delu ni utemeljena. Njene pritožbene navedbe glede nizke preživnine po rojstvu tretjega otroka so neupoštevne, ker višina predlagateljeve preživninske obveznosti ni predmet odločanja v tem postopku.

10. Prvo sodišče je določilo, da lahko otroka prevzamejo za stik ali ju vrnejo po končanem stiku tudi ožji družinski člani obeh udeležencev, če (kadar) ne bosta mogla osebno izvrševati teh svojih obveznosti. Zato je nepomembno, kakšne delovne obremenitve ima predlagatelj oziroma kako je organiziran njegov delovni čas, podobno pa velja tudi za nasprotno udeleženko v zvezi z njenim večizmenskim delom. Ostale pritožbene navedbe udeležencev niso odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke in spremenilo izpodbijani sklep, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je njeno pritožbo ter v celoti predlagateljevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeni in v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (358. člen in 353. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

12. Udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, ker je za odločanje o vprašanjih izvrševanja stikov v prvi vrsti odločilna korist njunih otrok, njeno upoštevanje pa je v interesu obeh udeležencev kot staršev (413. člen in drugi odstavek 165. člena ZPP).