Jedro

Ker gre za dejanske ugotovitve, ugotovitev o vsebini pogodbe v revizijskem postopku ni dovoljeno preizkušati.

Glede na to, da je bil pravdni postopek zaradi začasnega zadržanja nekaterih določb ZFPPod prekinjen in se je nadaljeval po izdaji odločbe Ustavnega sodišča, v kateri je bila odgovornost družbenikov za dolgove izbrisane družbe omejena na aktivne družbenike, je očitek revidentov, da tovrstnih ugovorov v postopku na prvi stopnji nista imela možnosti zatrjevati, neutemeljen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za nerazdelno plačilo 19.888.352,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 1999 dalje in tožencema naložilo plačilo tožničinih stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in odločilo, da toženca sama nosita stroške pritožbenega postopka. Navedlo je, da je pritožbeno zatrjevanje tožencev, da sta bila v družbi F. d.o.o. pasivna družbenika, prepozno. Ker je (bilo) zakonito plačilno sredstvo v Republiki Sloveniji tolar, toženca ne moreta ugovarjati zahtevku, postavljenem v tej valuti, čeprav je bila v pogodbi dogovorjena valutna terjatev.

3. Toženca v reviziji uveljavljata razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka po prvi točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navedla sta, da sta se šele v pritožbi mogla sklicevati na razloge iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/20000 z dne 9. 10. 2002, izdane v zvezi z ustavnostjo četrtega in petega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod). Ker je družba F. d.o.o. predlagala uvedbo stečajnega postopka pred odločitvijo sodišča o izbrisu družbe iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod, ni mogoče šteti, da so nastale pravne posledice po 27. členu ZFPPod. Odločitev sodišč v delu, v katerem se nanašata na plačilo tolarske protivrednosti vezanih sredstev v DEM, in v delu, ki se nanaša na izračun tožničine terjatve, ni mogoče preizkusiti. Zaključek sodišč je v tem delu v nasprotju s pogodbo o vezavi depozita in z blagajniškimi prejemki. Ker je tožnica v obdobju vezave dvigovala posamezne zneske in torej depozit ni bil vezan za leto in dan, sodišče ne bi smelo obračunati obresti v višini 8,2 %. Ker se je glavnica med letom zaradi dvignjenih zneskov zniževala, pa je napačen tudi izračun obresti, pri katerem je sodišče upoštevalo celoten vezani znesek. Sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj sta toženca dolžna plačati obveznost v tolarjih. Toženca po navedenem predlagata, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožencev ugodi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, - da je tožnica pri družbi F. d.o.o. dne 18. 4. 1996 za dobo enega leta in enega dne vezala 243.500 DEM po letni obrestni meri 8,20 %, - da se je ob izteku tega obdobja dogovorila za vezavo še za eno leto s tem, da sme vsak čas dvigniti manjše zneske, kar je tudi storila, - da sta se tožnica in prvotoženec 19. 4. 1998 dogovorila, da se rok vračila deponiranih sredstev podaljša za eno leto, ker ji je prvotoženec zatrjeval, da so sredstva vložena v raznih investicijah, - da je sodišče dne 4. 9. 2000 družbo F. d.o.o., katere ustanovitelja sta bila toženca, na podlagi 35. člena ZFPPod izbrisalo iz registra, - da sta bila toženca na dan 19. 4. 1999 dolžna plačati tožnici 283.434 DEM, tj. glavnico v višini 243.500 DEM in dogovorjene obresti v višini 39.934 DEM, - da je bilo tožnici pred tem že vrnjenih 71.500 DEM, tako da dolg znaša še 211.934 DEM, kar je na dan 19. 4. 1998 znašalo 19.888.352,80 SIT.

7. Očitki procesnih kršitev zaradi zatrjevanega nekladja med ugotovitvami sodbe in listinami v spisu niso utemeljeni. Sodišči sta izhajali s stališča, da sta se pogodbeni stranki dogovorili za vezavo zneska 243.500 DEM za leto in dan po 8,2 % letni obrestni meri, ob kasnejših podaljšanjih obdobja vezave pa sta se dodatno dogovorili, da sme tožnica v vmesnem obdobju dvigovati manjše denarne zneske (nista pa spreminjali ostalih dogovorov). Gre za ugotovitve o vsebini pogodbe, ki jih toženca skušata izpodbiti s trditvami, da iz predloženih listin izhaja drugače. Ker izpodbijanje dejanskih ugotovitev v reviziji ni dovoljeno, so njune navedbe, čeprav opredeljene kot procesna kršitev, neutemeljene.(1)

8. Neutemeljen je tudi očitek o neobrazloženosti odločitve, da sta toženca dolžna plačilo v tolarjih. Iz obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje izhaja (pravilno) stališče, da je v Republiki Sloveniji kljub temu, da so izpolnjeni pogoji za valutno terjatev, dopustno zahtevati plačilo terjatve v domači valuti.(2)

9. Nadalje je neutemeljen očitek v zvezi z neupoštevanjem pritožbenih navedb o tem, da toženca v družbi F. d.o.o. nista bila aktivna družbenika. Toženca sta bili z vročitvijo tožbe seznanjena, da tožnica uveljavlja njuno odgovornost na podlagi določb ZFPPod. Pravdni postopek je bil zaradi začasnega zadržanja relevantnih določb ZFPPod s strani Ustavnega sodišča prekinjen in se je nadaljeval po izdaji odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/2000, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 93/2002 z dne 4. 11. 2002. Postopek na prvi stopnji je bil končan 26. 1. 2004. Trditve tožencev, da v postopku na prvi stopnji nista imela možnosti uveljavljati ugovora, da sta bila v družbi F. d.o.o. le pasivna družbenika, so torej neutemeljene. Posledično je neutemeljen tudi očitek o nepravilni opredelitvi teh pritožbenih navedb za nedovoljene pritožbene novote.

10. Navedbe, da je družba F. d.o.o. pred izbrisom iz registra na podlagi določb ZFPPod vložila predlog za uvedbo stečajnega postopka in da zato ne pride v poštev uporaba določb 27. člena ZFPPod o odgovornosti družbenikov za dolgove družbe, so nove, navajanje novih dejstev v zvezi z uporabo materialnega prava pa v revizijskem postopku ni dovoljeno (a contrario 372. člena ZPP). Glede na to ni potreben odgovor na vprašanje, ali se v takem primeru šteje, da so družbeniki podali izjavo v smislu četrtega odstavka 27. člena ZFPPod.

11. Po ugotovitvi, da niti razlogi, ki jih uveljavljata toženca, niti razlogi, ki jih je treba upoštevati po uradni dolžnosti, niso podani, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o reviziji vključuje zavrnitev predloga za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 91/2003 z dne 7. 9. 2004. Op. št. (2): Prim. sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 34/2005 z dne 13. 11. 2007.