Jedro

Iz pravnomočne sodne odločbe izhaja tako kaj bo predmet delitve kot tudi velikost solastnih deležev udeležencev tega postopka, zato pogojev za prekinitev nepravdnega postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja ni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog prvega nasprotnega udeleženca za prekinitev tega postopka do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 1923/2015. 2. V laični pritožbi prvi nasprotni udeleženec navaja, da se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava, kršitve njegove pravice do uporabe izsledkov lingvistike, zakonov logike in izsledkov filozofije. Sklepu očita, da vsebuje lažno vsebino, ker sodišče ni usposobljeno za koriščenje lingvističnih in filozofskih znanj in mu krši človekovo pravico iz Resolucije 1096 o ukrepih za odpravo negativnih posledic bivših komunističnih totalitarnih sistemov. Trditev, da v že končani pravdi P 4105/2005-I in v sedaj tekoči pravdi II P 1923/2015 uveljavlja enak zahtevek, je absolutno lažna in je posledica zmotne imaginacije. V pravdi P 4105/2005-I se je tožbeni zahtevek glasil: "Pisna oporoka zapustnice M. M. z dne 29. 10. 1998 je neveljavna - nična"; predmet tožbenega zahtevka je bila torej oporoka zapustnice. V tožbi II P 1923/2015 pa je obravnavan popolnoma drug pojavni predmet, in sicer lastnosti samostojnega sebi svojstvenega pojava tvorb na listu z dne 29. 10.1998, ki predstavljajo neuporabno in nično tvorino. V nadaljevanju razlaga, zakaj meni, da "ne znaki na listu z dne 29. 10. 1998 niso konstitutivne enote apriorno konstitutivnega jezikovnega sistema slovenskega jezika". So nični in nimajo pravnih učinkov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo za izpodbijano odločitev relevantno dejansko stanje, in sicer so to dejstva, da je nasprotni udeleženec že v zapuščinskem postopku po pokojni M. M. uveljavljal ničnost oporoke pokojne, bil zato napoten na pravdo, v kateri je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani P 4105/2005-I) in zapuščinsko sodišče je zato v sklepu o dedovanju premoženje zapustnice razdelilo skladno z njeno oporočno voljo (razen glede premoženja, ki z oporoko ni bilo zajeto), sklep o dedovanju je pravnomočen. Teh dejanskih ugotovitev pritožba ne izpodbija.

5. Ker je bilo o velikosti solastniških deležev udeležencev tega nepravdnega postopka na premoženju, ki se bo v njem razdelilo, že pravnomočno odločeno v sodnih postopkih, se deleži udeležencev ob nespremenjenem dejanskem stanju ne morejo več določiti drugače. Nepravdno sodišče mora upoštevati lastniške deleže, kot izhajajo iz pravnomočnega sklepa o dedovanju. Zato je odločitev, da nepravdnega postopka ne bo prekinilo, materialnopravno pravilna. Iz pravnomočne sodne odločbe namreč izhaja tako kaj bo predmet delitve kot tudi velikost solastnih deležev udeležencev tega postopka, zato pogojev za prekinitev nepravdnega postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja (13. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP1) ni. Pritožnik je s tožbo, na podlagi katere je tekel postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II P 1923/2015 zasledoval enak cilj, kot v pravdi P 4105/2005-I Okrožnega sodišča v Ljubljani. Cilj tožbe je bil doseči neučinkovitost zapisa z dne 29. 10. 1998, ki je po vsebini oporoka M. M. Da je oporoka veljavna, je pravnomočno odločeno in zapuščinsko sodišče je v sklepu o dedovanju po pokojni M. M. upoštevalo to pravnomočno odločitev.

6. Relativnih bistvenih kršitev določb postopka pritožba ne uveljavlja obrazloženo. Absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere je dolžno pritožbeno sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, pa ni. Izpodbijana odločitev je jasno in popolno utemeljena. Katera so za izpodbijano odločitev relevantna dejstva in zakaj je odločitev materialnopravno pravilna, je pritožbeno sodišče pojasnilo. Na ostale pritožbene navedbe pa ne bo odgovarjalo, ker za izpodbijano odločitev niso bistvene (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

7. Ker pritožba zaključkov prvostopenjskega sodišča ne omaje, pa tudi nobene uradoma upoštevne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP sodišče prve stopnje ni zagrešilo, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).

8. Izreka o stroških postopka ni, ker stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni.

1 ZPP se v nepravdnih postopkih uporablja skladno s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku)