Jedro

Na strani tožeče stranke nastopata dva tožnika in v primeru zavrženja tožbe drugotožnika, bo še vedno obravnavana tožba prvotožnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka in stranski intervenient krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom prekinilo postopek v tej zadevi do pravnomočnega zaključka zadev, ki se vodijo pod opravilnimi številkami I Pg 209/2021, I Pg 227/2021, I Pg 300/2021 in I Pg 316/2021. Ugotovilo je, da je med strankami sporno, ali je bila veljavno sklenjena prodajna pogodba z dne 23. 7. 2021 med prvotoženko in drugotoženko, ki jo je za prvotoženko podpisal A. A.. A. A. naj ne bi imel pravice izjavljati volje za prvotoženko, edini zakoniti zastopnik prvotoženke naj bi bil B. B.. Sporno je predhodno vprašanje kdo je oziroma kdo je bil zakoniti zastopnik prvotoženke, čeprav se je na podlagi sklepa skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri kot zakoniti zastopnik prvotoženke iz sodnega registra izbrisal B. B. in se je vpisal A. A., pri čemer je odločitev registrskega sodišča pravnomočna. Matične postopke predstavljajo pravdni postopki I Pg 209/2021, I Pg 227/2021, I Pg 300/2021, Pg 316/2021 in se bo v teh presojala zakonitost podlage za vpis zakonitega zastopnika. O izvedenih skupščinah so sproženi štirje postopki na ugotovitev nezakonitosti sklepov, pri čemer so bili začeti pred obravnavano zadevo, v kateri se uveljavlja zahtevek na ugotovitev neveljavnosti pogodbe. Postopek ugotavljanja ničnosti sklepa skupščine je hiter, zato je pričakovati, da bodo prej začeti postopki, ki so po zakonu hitri, rešeni kmalu in prej kot v obravnavani zadevi, ki ne predstavlja nujne ali prednostne zadeve ter v kateri bi moralo sodišče kot predhodno vprašanje rešiti zakonitost štirih skupščin.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbo toženci po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navajajo, da se strinjajo z odločitvijo, da se postopek v tej zadevi prekine do pravnomočnega končanja postopkov. Pritožbo vlagajo izključno v delu, ki se nanaša na drugotožnika. Toženci so že v odgovoru na tožbo izpostavili, da drugotožnik nima pravnega interesa, saj je jasno, da se njegov pravni položaj tudi ob ugotovitvi zahtevku ne bo izboljšal. Drugotožnik v tožbi pri izkazovanju pravnega interesa med drugim navaja, da je prokurist in družbenik prvotoženke. Kako naj bi vloga prokurista prispevala k pravnemu interesu ne navede, kaj šele izkaže. Toženci so v odgovoru na tožbo ter kasnejših vlogah navedli, da je drugotožencu 23. 4. 2021 s sklepom direktorja prvotoženke prenehala prokura, kar je bilo pravnomočno ugotovljeno v registrskem postopku. Drugotožnik ni več družbenik prvotoženke od 12. 4. 2022. Ne zadostuje, da je bil družbenik v času vložitve tožbe in gre za neodpravljivo napako. Obstoj pravnega interesa za tožbo spada med procesne predpostavke, ki morajo biti podane ves čas postopka do zaključka glavne obravnave in na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti.

3. Tožnika in njun stranski intervenient v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navajajo, da toženci ne zatrjujejo nepravilnosti ali neutemeljenosti sklepa, temveč z vsebino soglašajo. Sodišče bo vprašanje aktivne legitimacije, kolikor bo potrebno, prisodilo v nadaljevanju postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženci neutemeljeno očitajo sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, da ni pravilno oziroma sploh uporabilo določb ZPP glede predhodnega preizkusa tožbe po 272. do 275. členu ZPP. Sodišče prve stopnje bo lahko odločilo o ugovoru pravnega interesa drugotožnika po rešitvi predhodnega vprašanja v matičnih postopkih in ni dolžno tega storiti že sedaj. Poleg tega nastopata na strani tožeče stranke dva tožnika in v primeru zavrženja tožbe drugotožnika, bo še vedno obravnavana tožba prvotožnika.

6. Toženci se izrecno strinjajo z odločitvijo sodišča, da se postopek prekine do pravnomočnega končanja postopkov v zadevah, v katerih se presoja predhodno vprašanje kdo je oziroma kdo je bil zakoniti zastopnik prvotoženke. Glede na to pritožbeno navedbo, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP, ki določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen). O ugovoru pravnega interesa drugotožnika bo sodišče odločilo najkasneje v končni odločbi.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. Toženci sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem niso uspeli (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

9. Tudi tožnika in njun stranski intervenient sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni, saj z odgovorom niso pripomogli k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).