Jedro

Oblika rabe določa tudi kvaliteto povezave, ki je zanjo potrebna. Povezave so namreč lahko različne, pa tudi sama pot je lahko različna. Povedano drugače: poleg presoje, ali je določeno povezavo mogoče vzpostaviti brez nesorazmernih stroškov, je ob pritrdilnem odgovoru potrebna tudi presoja, ali je takšna povezava, upoštevajoč redno rabo nepremičnine, tudi kvalitetna do te mere, da jo je mogoče šteti kot „potrebno povezavo“.

Pojem redne rabe v zakonu ni določen, ampak gre za pravni standard, ki ga oblikuje sodna praksa v vsakem konkretnem primeru, upoštevajoč okoliščine primera. V konkretnem primeru gre pri nepremičnini, ki nujno pot potrebuje, za stanovanje, v katerem predlagatelj živi in v njem vsakodnevno zadovoljuje svoje stanovanjske potrebe. Takšna oblika rabe določa tudi kvaliteto povezave, ki je zanjo potrebna.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita.

II. Zadeva se vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z delnim sklepom z dne 30. 5. 2012 je sodišče zavrnilo predlog predlagatelja, da se dovoli nujna pot hoje po stopnišču, ki se nahaja na nepremičnini s parc. št. 141/2 k.o. X., v korist stanovanja v prvem nadstropju večstanovanjske hiše na naslovu Š., stoječi na parc. št. 141/1 k.o. X., ki je v lasti predlagatelja. Posledično je odločilo, da v tem delu neha veljati tudi začasna odredba, ki jo je sodišče izdalo 14. 10. 2010. 2. S sklepom z dne 3. 9. 2012 je nepravdni postopek v preostalem delu, o katerem z delnim sklepom ni bilo odločeno, prekinilo in predlagatelja napotilo, da zoper nasprotne udeležence vloži tožbo na ugotovitev, da je solastnik kleti, ki se nahaja v stavbi, ki stoji na parc. št. 141/1 k.o. X.. Določilo je tudi ustrezen rok za vložitev tožbe.

3. Predlagatelj zoper oba sklepa vlaga pritožbi. Predlaga razveljavitev delnega sklepa in sklepa o prenehanju veljavnosti izdane začasne odredbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Glede sklepa o napotitvi predlaga njegovo spremembo tako, da bodo na pravdo napoteni nasprotni udeleženci.

4. V pritožbi zoper delni sklep (in sklep o prenehanju veljavnosti začasne odredbe) navaja, da je ugotovitev, da se stanovanje predlagatelja nahaja neposredno ob Š. cesti, nepravilna oziroma zavajujoča. Gre zgolj za stanovanje v hiši, ki se nahaja ob Š. cesti. Neposredno za vrati je zid in ne stanovanje. Odstranitev zidu bi pomenila poseg v skupni del hiše. Ne gre za provizorično zapolnitev vratne odprtine. Le izvedenec bi lahko ugotovil, kakšni stroški bi nastali z varno odstranitvijo zidu. Ne strinja se z uporabo informativnega cenika. Izvedenec bi tudi ugotovil, za koliko bi se z odzidavo vhoda zmanjšala vrednost stanovanja. Pomembna je tudi funkcionalnost, saj stanovanje ne bi več izpolnjevalo minimalnih tehničnih pogojev, ki se zahtevajo za stanovanje. Sodišče ne bi smelo zavrniti predloga za postavitev izvedenca gradbene stroke s sklicevanjem na stroškovni vidik. Stališče izvedenca je sodišče prejudiciralo. Sklep je zato, ker so bili dokazi zavrnjeni, obremenjen z absolutno kršitvijo postopka. Prvi, drugi, tretji in peti nasprotni udeleženec ne morejo biti lastniki stopnišča, saj je bila njihova tožba v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1967/2010-I zavržena, ker gre za skupni del stavbe na Š. cesti.

5. Odgovor na pritožbo sta vložila druga in tretji nasprotni udeleženec. Z odločitvijo sodišča in razlogi zanjo soglašata. Menita, da direkten dostop poveča vrednost stanovanja. Pravilnik, ki ga omenja predlagatelj, velja le za novogradnje oziroma rekonstrukcije stanovanjskih stavb. Opozarjata, da predlagatelj spreminja dejansko stanje in si zato prizadeva za postavitev izvedenca. Predlagata zavrnitev pritožbe.

6. V pritožbi zoper sklep z dne 3. 9. 2012 predlagatelj opozarja, da je po podatkih zemljiške knjige stavba v solastnini več oseb, tudi predlagatelja. Med njimi ni nasprotnih udeležencev. Ker stavba ni v etažni lastnini, pomeni, da je na vsakem delu stavbe solastnik tudi predlagatelj. Zakaj bi moral posebej tožiti še na to, da je solastnik? Za takšno tožbo nima pravnega interesa in bi bila tožba zavržena.

7. Na pritožbo sta odgovorila druga in tretji nasprotni udeleženec. Navajata, da je v zemljiški knjigi res vknjižen solastni delež predlagatelja, vendar pa je ob odsotnosti vzpostavljene etažne lastnine, glede obsega tega deleža, potrebno pogledati pravne naslove, na podlagi katerih je bil prenos lastninske pravice izvršen. Iz vseh pogodb izhaja, da predlagatelj kleti ni kupil. 8. Pritožbi sta utemeljeni.

Glede pritožbe zoper delni sklep in sklep s katerim je sodišče odločilo o prenehanju veljavnosti začasne odredbe

9. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je ugotovilo, da si lahko predlagatelj s sorazmerno majhnimi stroški omogoči dostop do stanovanja tako, da (ponovno) vzpostavi vratno odprtino na Š. cesto, predlog za določitev nujne poti po stopnišču, ki je v solasti nasprotnih udeležencev, zavrnilo. Kdaj in kdo je zapolnil vratno odprtino in ali bo s takšno ureditvijo dostopa prišlo do zmanjšane funkcionalnosti stanovanja, je sodišče štelo za nerelevantno. Do trditve, da se bo s tem zmanjšala tudi tržna vrednost stanovanja, se sodišče ni opredelilo, kar kaže, da je tudi to zatrjevano dejstvo štelo za neodločilno.

10. Takšna odločitev je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja vsaj preuranjena, pritožba pa sodišču utemeljeno očita tudi kršitev določil Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se nanašajo na delo z izvedenci.

11. Neutemeljen je sicer očitek pritožnika, da sodišče prve stopnje, kljub predlogu za postavitev izvedenca, le-tega ni postavilo, saj spregleda, da takšnega predloga v teku postopka pred sodiščem prve stopnje sploh ni dal. Vendar to sodišču ne daje podlage, da dejstva, ki bi jih sicer moral ugotoviti oziroma razjasniti izvedenec, ugotavlja in razjasnjuje samo. Tako je, čeprav ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, ugotovilo, da je v predlagateljevem stanovanju mogoče ponovno vzpostaviti vhod, saj je vratna odprtina le zapolnjena in da predlagatelj s tem ne bi posegel v konstrukcijo zgradbe. Res je sicer, da ugotovitve ob ogledu zaenkrat kažejo na pravilnost takšnih zaključkov, vendar pa to ne pomeni, da sodišče lahko (brez izvedenca) takšno svojo ugotovitev uporabi kot podlago za odločitev. Enako velja za ugotovitve, ki se nanašajo na potrebna (gradbena) dela in stroške, ki bi v zvezi s tem nastali. Tudi sklicevanje prvega sodišča na stroškovni vidik (izogibanje nepotrebnim stroškom), takšnega ravnanja ne opravičuje. Ker bi opisana kršitev določb postopka lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve v tej zadevi (1. odstavek 339. člena ZPP), je bilo že iz tega razloga pritožbi potrebno ugoditi in izpodbijano odločitev na podlagi 354. člena ZPP v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) razveljaviti.

12. Pritožbeno sodišče pa, ob pogoju, ki je podrobneje obrazložen v točki 16 te obrazložitve, pritrjuje pritožniku tudi v tistem delu pritožbe, v katerem opozarja na pomen zmanjšane funkcionalnosti stanovanja in zatrjevane manjše tržne vrednosti le-tega in posledično tudi očitku o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.

13. Na podlagi 88. in 89. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) sodišče dovoli nujno pot : - če nepremičnina, v korist katere naj bi se nujna pot dovolila, za redno rabo nima potrebne potne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški ; -če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala.

14. Pojem redne rabe v zakonu ni določen, ampak gre za pravni standard, ki ga oblikuje sodna praksa v vsakem konkretnem primeru, upoštevajoč okoliščine primera. V konkretnem primeru gre pri nepremičnini, ki nujno pot potrebuje, za stanovanje, v katerem predlagatelj živi in v njem vsakodnevno zadovoljuje svoje stanovanjske potrebe. Takšna oblika rabe določa tudi kvaliteto povezave, ki je zanjo potrebna. Povezave so namreč lahko različne, pa tudi sama pot je lahko različna. Povedano drugače: poleg presoje, ali je določeno povezavo mogoče vzpostaviti brez nesorazmernih stroškov, je ob pritrdilnem odgovoru potrebna tudi presoja, ali je takšna povezava, upoštevajoč redno rabo nepremičnine, tudi kvalitetna do te mere, da jo je mogoče šteti kot „potrebno povezavo“. Te presoje pa sodišče prve stopnje ni opravilo, ker je zmotno štelo, da vprašanje funkcionalnosti stanovanja, ni relevantno. Ali bi vhod, kot bi ga bilo potrditvah nasprotnih udeležencev mogoče vzpostaviti, sploh še omogočal redno rabo nepremičnine (kot stanovanja), upoštevajoč, da bi skozi takšna vrata predlagatelj vstopil direktno s pločnika ob glavni cesti v dnevni prostor, ni razčiščeno. Ob dejstvih, ki so bila doslej ugotovljena oziroma vsaj zatrjevana, pritožbeno sodišče v to zaenkrat dvomi.

15. Tudi pri presoji nesorazmernosti stroškov, ki bi bili potrebni za vzpostavitev dostopa do stanovanja na način, da se ponovno vzpostavi vratna odprtina, je prvo sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Gledanje, da stroške predstavljajo le direktni stroški povezani z gradbenimi deli, je v konkretnem primeru preozko. Predlagatelj je v teku postopka zatrjeval, da bi se vrednost stanovanja, če bi se predlagani dostop vzpostavil, zmanjšala. V kolikor to drži, bi posledično prišlo do zmanjšanja predlagateljevega premoženja. Ker gre tudi pri stroških, ki bi jih predlagatelj imel z vzpostavitvijo dostopa, za zmanjšanje njegovega premoženja, gre zato zgolj za drugo obliko iste stvari. Nobenega razloga zato ni, da se takšno zmanjšanje vrednosti, če bi do nje dejansko prišlo, ne bi upoštevalo pri presoji ali gre za nesorazmerne stroške.

16. Vse, kar je pritožbeno sodišče obrazložilo pod 14. in 15. točko, pa je seveda upoštevno le v primeru, da je predlagatelj stanovanje pridobil, ko je bila vratna odprtina že zazidana in se je do stanovanja, tako kot to sam trdi, dostopalo po (spornem) stopnišču, oziroma te zazidave, da bi si s tem povečal funkcionalnost stanovanja, ni sam izvedel. Če je namreč zazidavo naredil sam, (ponovne) nefunkcionalnosti in tudi manjše vrednosti stanovanja ni mogoče upoštevati pri presoji, ali so podani pogoji za nujno pot. Drugačno stališče bi namreč dalo bistveno preveliko težo interesom predlagatelja v primerjavi z interesi nasprotnih udeležencev kot solastnikov nepremičnine po kateri naj bi nujna pot potekala in bi mejilo že na zlorabo določil o nujni poti. Sodišče prve stopnje bo zato v nadaljevanju postopka moralo, saj je to dejstvo med udeleženci sporno(1), ugotoviti tudi, kdaj je do zazidave prišlo in kdo jo je izvršil. Predlagatelj je v zvezi s tem predlagal zaslišanje prič (primerjaj navedbe na list. št. 58), ki pa zaradi zmotnega stališča sodišča o nerelavantnosti tega dejstva, ni bilo izvedeno.

17. Ker je glede na obrazloženo pritožba utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in na podlagi 355. ter 354. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP izpodbijani (delni) sklep razveljavilo in vrača zadevo v nov postopek. Ker je bila odločitev o prenehanju veljavnosti izdane začasne odredbe utemeljena z zavrnitvijo tega dela predloga za nujno pot, je bilo posledično potrebno razveljaviti tudi to odločitev.

18. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje, glede na to, da predlagatelj izvedenca gradbene stroke ni predlagal, v okviru (doslej neizvedenega) materialno procesnega vodstva poskrbeti, da bo le-ta dokazne predloge ustrezno dopolnil. S sodelovanjem izvedenca, če bo predlagan, ter dodatno izvedenimi dokazi, ki so jih udeleženci že predlagali, bo moralo ugotoviti dejstva na katera je pritožbeno sodišče opozorilo in so pomembna pri presoji, ali je predlog za dovolitev nujne poti utemeljen ali ne. V kolikor bi po tako dopolnjenem postopku, in z upoštevanjem materialnopravnih izhodišč na katera je bilo opozorjeno, ugotovilo, da s strani nasprotnih udeležencev predlagana povezava z odzidavo vhoda na Š. cesto ne pride v poštev, pa bo pred ponovno odločitvijo moralo opraviti tudi presojo predloga nasprotnih udeležencev, da je dostop v predlagateljevo stanovanje mogoč tudi z zgraditvijo stopnic z dvoriščne strani, torej preko predlagatelju solastne parc. št. 141/1 k.o. X..

19. Pri ponovnem odločanju bo moralo dati večjo težo tudi tehtanju interesov, ki jih imajo udeleženci v tem postopku. Tako bo moralo pri presoji „nesorazmernosti stroškov“ le-te presojati tudi v luči posega v lastninsko pravico nasprotnih udeležencev, posebej tudi dejstva, da bi predlagana nujna pot potekala po že obstoječem stopnišču in da nasprotni udeleženci niso zatrjevali, da bi bili sami, če bi nujna pot bila dovoljena, v njegovi uporabi kakorkoli omejeni(2).

Glede pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka

20. Nasprotni udeleženci solastninski pravici predlagatelja niso oporekali, niti niso trdili, da bi bil vpis te solastninske pravice v zemljiško knjigo iz kakršnegakoli razloga neveljaven. Trdili so zgolj to, da predlagatelj ni lastnik kleti in se pri tem sklicevali na vsebino listin, predvsem kupni pogodbi z dne 4. 6. 1993 in 2. 12. 1993 in zemljiškoknjižno dovolilo z dne 16. 5. 2008. 21. Pritožbeno sodišče ob takšnih trditvah (in predloženih dokazih) pritrjuje pritožbi, da predlagatelj interesa za vložitev tožbe, da je solastnik kleti, nima in bi bila takšna tožba zavržena. Kot solastnik stavbe v kateri je klet, je že njen solastnik in je kot tak tudi vpisan v zemljiško knjigo. A ne samo to. V tem pogledu tudi ni nobene podlage za prekinitev postopka, saj predlagateljeva solastninska pravica (kot predhodno vprašanje) sploh ni sporna.

22. Ne predlagatelj, ne nasprotni udeleženci pa v teku postopka tudi niso trdili, da bi bila stanovanjska stavba v kateri je tudi klet, ki jo predlagatelj uporablja in do katere zahteva nujno pot, sporazumno ali sodno razdeljena in s tem dejansko vzpostavljena etažna lastnina. Predlagatelj je to celo izrecno zanikal, saj je navedel, da etažna lastnina (še) ni vzpostavljena. To ne izhaja niti iz predloženih listin. Dejstvo, da je predlagatelj, upoštevajoč kupno pogodbo, v naravi kupil določen del stavbe, namreč še ne pomeni, da je nepremičnina že razdeljena. Za to je potrebno soglasje in sodelovanje vseh solastnikov. V konkretnem primeru, upoštevajoč trditve in predložene dokaze, zato ni mogoč drugačen zaključek kot ta, da na stavbi Š. cesta 22 etažne lastnine (še) ni. Ker je temu tako, je jasno, da predlagatelj (še) ni izključni lastnik kleti. Za tak (pravni) zaključek pa prekinitev postopka in napotitev na pravdo ni potrebna.

23. Dejstvo, da predlagatelj ni izključni lastnik kleti, tudi ne pomeni, da v tem postopku ni aktivno legitimiran. Za takšno legitimacijo zadostuje, da je njen solastnik in da jo uporablja. Na njegovo aktivno legitimacijo tudi ne more vplivati vprašanje, kako bo delitev izvedena v prihodnosti in ali bo predlagatelj klet ob delitvi tudi dejansko prejel, saj bi to lahko bilo aktualno šele zaradi možnosti, da se v prihodnosti zahteva odprava nujne poti.

24. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP izpodbijani sklep razveljavilo. Zadevo vrača v nadaljnji postopek v katerem bo moralo sodišče o predlogu vsebinsko odločiti.

(1) Predlagatelj je tako zatrjeval, da je bil vhod zazidan že pred letom 1964 s strani V. in A. P. oziroma takrat, ko se je gostilna preoblikovala v večstanovanjsko stavbo, nasprotni udeleženci pa so zatrjevali zazidavo pred največ 15 leti, kar pomeni, že v času, ko ga je na podlagi kupne pogodbe z dne 2. 12. 1993 uporabljal predlagatelj.

(2) Več o tem Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, stran 463