Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba II U 290/2014

ECLI:SI:UPRS:2015:II.U.290.2014 Upravni oddelek

neprofitno stanovanje dodelitev nadomestnega neprofitnega stanovanja v najem javna objava pravnega predpisa veljavnost pravnega predpisa
Upravno sodišče
4. februar 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pravilnik javnega stanovanjskega sklada ni bil objavljen, zato ga ni mogoče upoštevati kot zakonito pravno podlago za odločanje o zamenjavi stanovanj ter posledično tudi ne za izrek sankcije, to je črtanje tožnice s seznama čakajočih prosilcev. Samo na podlagi predpisa, ki je na ustrezen način veljavno sprejet in objavljen, je namreč mogoče zakonito odločati.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, št. 266-31/2012 z dne 20. 5. 2014 odpravi.

Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor (v nadaljevanju JMSS) odločil, da se postopek oddaje nadomestnega neprofitnega stanovanja v najem na podlagi vloge A.A. ustavi. V obrazložitvi sklepa navaja, da je A.A. najemnica neprofitnega stanovanja na … ter da ji je bila dne 28. 8. 2012 izdana odločba o uvrstitvi na seznam upravičencev za zamenjavo neprofitnih stanovanj v lasti JMSS. V zvezi z navedenim je JMSS najemnici ponudil za zamenjavo dve po kvadraturi primerni stanovanji in eno večje kvadrature ter tri morebitne medsebojne zamenjave. Tako ji je bilo ponujeno stanovanje na … v velikosti 73,88 m2, stanovanje na … v velikosti 56,94 m2 in na … v velikosti 53,67 m2. Najemnica je vsa navedena stanovanja odklonila. Po 9. členu Pravilnika o zamenjavah stanovanj v lasti JMSS Maribor (v nadaljevanju Pravilnik JMSS) se šteje, da kolikor prosilec drugič odkloni zamenjavo za primerno stanovanje, da je bilo ponujeno primerno stanovanje za zamenjavo po pravnomočni odločbi o upravičenosti do zamenjave in se ga črta s seznama čakajočih. Glede na navedeno se je najemnica izbrisala s seznama upravičencev za zamenjavo neprofitnih stanovanj.

Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožnice kot neutemeljeno. V obrazložitvi odločbe navaja, da sicer razume stisko tožnice, vendar je pri odločanju vezana na veljavne predpise, ki organu ne dajo diskrecijske pravice. Sklicuje se na 9. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/02), ki določa, da se vsakemu upravičencu iz seznama čakajočih ponudi v zamenjavo primerno stanovanje. Če upravičenec iz utemeljenih osebnih ali družinskih razlogov ne sprejme ponujenega primernega stanovanja, ostane na seznamu čakajočih in se mu še enkrat ponudi drugo primerno stanovanje, pri katerem se v okviru možnosti upoštevajo razlogi, ki jih je navedel pri prvi zavrnitvi zamenjave. Če tudi drugič odkloni zamenjavo, se šteje, da mu je bilo ponujeno primerno stanovanje in se ga črta s seznama čakajočih. Tožena stranka ugotavlja, da sta bili tožnici ponujeni dve po kvadraturi primerni stanovanji in eno večje, ki pa jih je zavrnila. Po presoji tožene stranke pa za zavrnitev ni navajala utemeljenih razlogov, kot to predvideva 9. člen Pravilnika.

Tožnica v laični tožbi ugovarja, da so jo neupravičeno črtali s seznama za zamenjavo stanovanj. Dokler je postopek vodila gospa B.B., ni imela problemov in pritožb. Ponudila ji je zamenjavo v Borovi vasi in Plečnikovi ulici, žal pa najemniki teh stanovanj niso želeli menjave z njenim stanovanjem. Po upokojitvi gospe B.B. je postopke prevzela gospa C.C., ki pa je bila že ob prvem kontaktu arogantna in zadirčna. Odnos imenovane je bil ob vsakem obisku isti oziroma še slabši. Stanovanja na naslovu … ni sprejela zaradi nemogočih razmer v okolju. V stanovanjih se razbija, stalno so nočni nemiri, ko pa stanovalci pokličejo policijo, se zberejo Romi iz obeh blokov, policija pa ne ukrepa. Posledično se Romi maščujejo nad prebivalci. V takšnem okolju ne more vzgajati 14 let starega sina, ki je odličen učenec. Nato sta ji bili ponujeni stanovanji na naslovu … in …. To so stanovanja bivšega samskega doma, kjer so bivalne razmere še hujše oziroma enake kot na …. Po pritožbi na župana so jo poklicali na razgovor, kjer so ji svetovali, naj da ponovno vlogo za vpis na seznam. Prav tako so ji očitali, da je nacionalistka ter posegli celo v njeno osebno življenje, da je bila s sinom v varni hiši. Sama je zaradi vsega že obupana, poskušala je s samomorom, zdravi se za depresijo, prav tako ima sin zdravstvene težave, saj v sedanjem stanovanju nima sobe, kjer bi lahko spal in se učil. Odnos uslužbenke na JMSS gospe C.C. do nje je slab, zato ji je tudi namerno ponudila tri neprimerna stanovanja. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja, da so bila tožnici ponujena tri primerna stanovanja, ki pa jih je zavrnila brez utemeljenih razlogov, ki jih določa Pravilnik JMSS v 9. členu za zavrnitev ponujene zamenjave. Do izbrisa s čakalne liste je prišlo izključno zaradi njenega ravnanja in postopanja. Kritike na račun zaposlenih na JMSS pa niso predmet tega postopka in tudi v nobeni zvezi z njeno zavrnitvijo stanovanj. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne, ter tožeči stranki naloži povrnitev stroškov tožene stranke v višini 15,00 EUR.

Tožba je utemeljena.

JMSS je odločitev o ustavitvi postopka za zamenjavo neprofitnega stanovanja ustavil sklicujoče se na določbo 9. člena Pravilnika o zamenjavah stanovanj v last javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor.

JMSS je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi javnega medobčinskega sklada Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 11/2001) z namenom, da upravlja in razpolaga s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter drugim premoženjem, ki so ga ustanoviteljice prenesle na sklad z namenom zagotavljanja javnega interesa na področju stanovanjske oskrbe. Sklad je pravna oseba javnega prava, s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo Zakon o javnih skladih, ta odlok in drugi predpisi. Enako izhaja tudi iz Statuta JMSS (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/2002). JMSS je torej pravna oseba javnega prava in kot taka nosilec javnih pooblastil. V zvezi z zamenjavami neprofitnih stanovanj Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004, 34/2004, 62/2006, 11/2009, 81/2011, v nadaljevanju Pravilnik) vsebuje posebno določbo v 28. členu. V skladu z navedeno določbo najemodajalci v okviru svojih možnosti omogočajo menjave najemnih stanovanj in pri tem upoštevajo spremenjene potrebe najemnikov neprofitnih stanovanj po primerni stanovanjski površini, lokaciji stanovanja, legi (nadstropje) in višini najemnine in drugih stroškov za uporabo stanovanja. O upravičenosti oziroma neupravičenosti do zamenjave neprofitnega stanovanja najemodajalec odloči skladno z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Določbe navedenega Pravilnika so dolžne upoštevati občine, država, javni stanovanjski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije (1. člen Pravilnika).

JMSS v Splošnih pogojih poslovanja javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/2002) v točki „G. Zamenjava stanovanja med najemniki“ določa, da sklad omogoča zamenjavo neprofitnih stanovanj in pri tem zlasti upošteva spremenjene potrebe najemnikov po primerni stanovanjski površini in njihove finančne zmožnosti za plačevanje zamenjanega stanovanja. Pred zamenjavo stanovanja mora najemnik v celoti poravnati vse obveznosti za stanovanje, ki ga zapušča. Glede na določbe Pravilnika, da pristojni organ (najemodajalec) o upravičenosti oziroma neupravičenosti do zamenjave neprofitnega stanovanja odloča skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku, to pomeni, da odloči z upravno odločbo. Za zakonitost upravnega akta pa je bistveno, da temelji na materialnem predpisu. Za materialni predpis je značilno, da na splošen in abstrakten način ureja pravice in obveznosti pravnih subjektov, zato je za njegovo veljavnost potrebno, da je predpis javno objavljen. Ustava RS v 154. členu določa, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati in da predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same določijo.

Pravilnik JMSS na splošen in abstrakten način ureja pogoje za zamenjavo stanovanj, ki so v lasti JMSS, določa postopek, varščino in način zamenjave stanovanj zaradi realizacije stanovanjskega programa JMSS. Po vsebini torej predstavlja predpis, za katerega pa sodišče ugotavlja, da ni bil javno objavljen. Odlok o ustanovitvi JMSS oziroma njegov Statut sicer ne določata načina objave splošnih aktov JMSS, zato je treba v takem primeru uporabiti analogijo z določbo 154. člena Ustave RS. Namen javne objave je v tem, da se lahko vsakdo seznani z vsebino predpisa. To pa je JMSS v primeru sprejetih Splošnih pogojev poslovanja JMSS in Statuta zagotovil z objavo v v Medobčinskem uradnem vestniku, ki je uradno glasilo, torej že ima izoblikovano prakso načina objavljanja sprejetih predpisov.

Ker Pravilnik JMSS ni bil objavljen, ga v obravnavanem primeru ni mogoče upoštevati kot zakonito pravno podlago za odločanje o zamenjavi stanovanj ter posledično tudi ne za izrek sankcije, to je črtanje tožnice s seznama čakajočih prosilcev. Samo na podlagi predpisa, ki je na ustrezen način veljavno sprejet in objavljen, je namreč mogoče zakonito odločati. Ob tem, da Pravilnik JMSS ni bil objavljen, pa je vprašljivo tudi, ali je bil sploh veljavno sprejet. Pravilnik je namreč sprejela direktorica JMSS sklicujoč se na pristojnosti direktorja, določene v 30. člena Statuta JMSS, iz katerega pa ne izhaja pristojnost direktorja, da samostojno (brez soglasja nadzornega sveta) sprejema splošne akte.

Ker izpodbijani sklep temelji na predpisu, ki ni bil objavljen, je sklep nezakonit, zato ga je sodišče odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Pri tem zadeve ni vrnilo v ponovni postopek, saj ne obstaja pravna podlaga za zakonito odločanje. V posledici to pomeni, da je bilo črtanje tožnice s seznama upravičencev za zamenjavo stanovanj nezakonito ter da se še dalje vodi na seznamu upravičencev.

Do povračila stroškov v upravnem sporu je upravičen le tožnik v primeru, ko uspe s tožbo, medtem ko ostale stranke vselej trpijo svoje stroške postopka. Zaradi navedenega je sodišče zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka na podlagi 25. člena ZUS-1 zavrnilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia