Jedro

Pritožnik bi imel pravico do pritožbe zoper sklep v delu, ki se nanaša na imenovanje stečajnega upravitelja, le v kolikor bi bilo to v ZFPPIPP izrecno določeno, kar pa ni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo J. A. zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom C. L. d.d. Ljubljana.

Pritožnik je proti 2. in 3. točki izreka sklepa pravočasno vložil pritožbo, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je zavrglo pritožbo J. A., ki jo je vložil zoper tisti del sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom C. L. d.d., s katerim je naslovno sodišče za upravitelja imenovalo odvetnika B. K., matična številka XXXXXX (2. in 3. točka izreka), z utemeljitvijo, da pritožnik ni stranka predmetnega insolventnega postopka, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) pa izrecno ne določa, da ima proti izpodbijanemu delu sklepa pravico vložiti pritožbo tudi druga oseba, ki ni stranka postopka. Odločitev je oprlo na določbo 1. in 2. odstavka 126. člena ZFPPIPP. Prvostopno sodišče je torej ocenilo, da J. A. ni procesno legitimiran za vložitev pritožbe.

Pritožbo lahko vložijo samo osebe, ki imajo procesno legitimacijo za to pravno sredstvo. Pri tej gre za vprašanje abstraktne subjektivne primernosti za vložitev pritožbe (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, stran 217). Ta je odvisna od pritožnikovega položaja v postopku, po čemer se razlikuje od pravnega interesa, ki se kaže kot konkretna pritožbena potreba. V kolikor pritožnik ni procesno legitimiran za vložitev pritožbe, se sodišču ni treba ukvarjati z vprašanjem njegovega pravnega interesa zanjo.

Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da bi pritožnik imel pravico do pritožbe zoper izpodbijani del sklepa le, v kolikor bi bilo to v ZFPPIPP izrecno določeno, kar pa ni.

Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na določbo 1. odstavka 125. člena ZFPPIPP, saj ta določa le, proti katerim sklepom je dopustna pritožba in ne, kdo jo lahko vloži (procesna legitimacija).

Prvostopno sodišče je torej pravilno odločilo, ko je pritožbo J. A. zoper izpodbijani del sklepa zavrglo.

Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena.

Pritožbeno sodišče na koncu le še pripominja, da bi J. A. z imenovanjem za stečajnega upravitelja v stečajnem postopku nad dolžnikom C. L. d.d., upoštevaje njegove trditve, da je bil ob upoštevanju določil iz 3. in 4. odstavka 116. člena ZFPPIPP pri Okrožnem sodišču v Ljubljani imenovan v 4,5 stečajih, tudi sicer presegel kvoto, ki je predpisana v 2. alineji 2. točke 3. odstavka 116. člena ZFPPIPP.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo J. A. zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).