Jedro

Tožniki so v tožbi označili enotno vrednost spora 250.000 SIT (sedaj 1.043,23 EUR). Šele na tretjem naroku za glavno obravnavo, potem ko so bili izvedeni vsi relevantni dokazi, sta stranki sporazumno ugotovili novo sporno vrednost 1,050.000 SIT (4.381,57 EUR), vendar takšna določitev sporne vrednosti nima pravnih posledic.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo proti odločbi pritožbenega sodišča, ker je ugotovilo, da revizija ni dovoljena. V tožbi je bila namreč označena vrednost spora 250.000 SIT, ki ni presegala praga dovoljenosti revizije.

2.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožnikov proti sklepu o zavrženju revizije.

3.

Tožniki so vložili revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča zaradi "bistvene kršitve določb pravdnega postopka". Poudarjajo, da je v tožbi označena vrednost spora 250.000 SIT po tedaj veljavnem Zakonu o pravdnem postopku pomenila tudi možnost vložitve revizije. Po začetku veljavnosti novega procesnega zakona so bili drugačni pogoji za vložitev revizije, zaradi česar so tožniki določili sporno vrednost v višini 1,050.000 SIT, s tem pa so se strinjali tudi toženci. Smisel opredelitve vrednosti spornega predmeta je, da se realno oceni ekonomski pomen spora. Pred odločitvijo na prvi stopnji je prišlo do sporazumnega zvišanja sporne vrednosti in je zato revizija vsekakor dovoljena, kar naj bi izhajalo tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. Up 241/05-20 z dne 19.10.2006. 4.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki, ta pa na revizijo ni odgovorila.

5.

Revizija ni utemeljena.

Tožniki so v tožbi označili enotno vrednost spora 250.000 SIT (sedaj 1.043,23 EUR). Šele na tretjem naroku za glavno obravnavo, potem ko so bili izvedeni vsi relevantni dokazi, sta stranki sporazumno ugotovili novo sporno vrednost 1,050.000 SIT (4.381,57 EUR), vendar takšna določitev sporne vrednosti nima pravnih posledic. Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožnik navede v tožbi(1). Drugače je le v primeru, ko sodišče po uradni dolžnosti ali na ugovor toženca opravi korekcijski postopek po tretjem odstavku 44. člena ZPP, kar lahko stori do začetka obravnavanja glavne stvari. V obravnavani zadevi takšnega postopka ni bilo. Zato se kot vrednost spornega predmeta šteje znesek, ki je bil naveden v tožbi, ta pa ne dosega praga dovoljenosti revizije(2). Tožniki se tudi neutemeljeno sklicujejo na navedeno odločbo ustavnega sodišča, saj v obravnavanem primeru sploh ne gre za očitno nesorazmerje med realno vrednostjo spornega premoženja (ob vložitvi tožbe) in v tožbi opredeljeno vrednostjo spornega predmeta.

6.

Zavrnitev revizije ima podlago v določbah 378. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj drugi odstavek 44. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Primerjaj določbe drugega odstavka 367. člena ZPP.