Jedro

Pomanjkljivega izreka sodbe, s katerim o stroških postopka ni bilo odločeno, ni mogoče dopolnjevati s popravnim sklepom. Vlogo tožeče stranke oz. predlog o popravi bi bilo zato mogoče obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne odločbe, zato je bilo treba izpodbijani popravni sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom popravilo sodbo št. Ps 503/95 z dne 21.11.1996 v izreku tako, da je za besedama: "stroške postopka" dodalo besedilo: "v višini 63.063,50 SIT" in hkrati izreklo, da ostane v ostalem sodba z dne 21.11.1996 nespremenjena. Citirani popravni sklep je izdalo ob uporabi 342. člena Zakona o pravdnem postopku, z obrazložitvijo, da je v izreku sodbe z dne 21.11.1996 pomotoma izpadla višina stroškov postopka. Sklep izpodbija tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbe. Povdarja, da znesek stroškov v sodbi z dne 21.11.1996 ni bil določen, pač pa šele z izpodbijanim popravnim sklepom z dne 10.4.1998 in v tem smislu popravljena sodba. Ker so zamudne obresti zakonska sankcija za zamudo v izpolnitvi denarne obveznosti, je z izdanim sklepom prišlo tudi do zmotne uporabe materialnopravnih določb ZOR in ZIP o zapadlosti stroškovnega dela zahtevka. V sodbi stroškovna obveznost ni bila določljiva in tudi izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih glede višine stroškov, niti o tem, kdaj zapadejo v plačilo oz. od kdaj tečejo zamudne obresti na znesek, ki ni bil določen oz. je določen šele s popravnim sklepom. Obresti od stroškov postopka bi bile lahko dolgovane le od izdaje popravnega sklepa, nikakor pa ne od izdaje sodbe. Po mnenju pritožnika je izpodbijani sklep tudi procesno zgrešen, ker ni šlo za očitno pisno ali računsko pomoto, niti za pomanjkljivost glede oblike ali neskladnosti z izvirnikom, ki bi se lahko popravila po 342. členu ZPP. Šlo je preprosto za to, da ni bilo odločeno o stroškovnem zahtevku po višini, zaradi česar bi tožena stranka lahko predlagala izdajo dopolnilne sodbe oz. sklepa po 339. členu ZPP. Meni, da izreka s popravo sodbe ni mogoče dopolnjevati, če pa bi bilo to že možno, bi po 3. odst. 342. člena ZPP moral biti izdelan celotni popravljeni prepis izreka sodbe. Pritožba je utemeljena. Z izpodbijanim popravnim sklepom je na podlagi vloge tožeče stranke z dne 1.4.1998 (list. 31 v sodnem spisu) dopolnjen stroškovni izrek pravnomočne sodbe Ps 503/95 z dne 21.11.1996 tako, da je šele z njim določen znesek, ki ga je tožena stranka dolžna plačati z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje. Sklep je izdan ob uporabi 342. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90; v nadaljevanju ZPP-77) ne da bi bili izpolnjeni prepisani pravnorelevantni razlogi. Po cit. določbi ZPP-77 je sicer res mogoče vsak čas popraviti napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote ali pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Na tej zakonski podlagi pa seveda ni mogoče dopolnjevati pomanjkljivega izreka sodbe, kot je bilo storjeno z izpodbijanim sklepom, ko o stroškovni stranski terjatvi po višini sploh ni bilo odločeno. Z vlogo tožeče stranke, ne glede na njen formalni predlog, bi bilo mogoče kvečjemu postopati po 339. členu ZPP, jo torej obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodne odločbe. Ker je iz navedenih razlogov v postopku pred sodiščem prve stopnje prišlo do uveljavljane bistvene kršitve iz 1. odst. 354. člena ZPP, kot tudi 13. tč. 2. odst. istega člena, saj posledično sklep nima odločilnih dejanskih niti pravnih razlogov, niti ni mogoč preizkus pravilne uporabe materialnega prava glede teka zakonitih zamudnih obresti, je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo sodišče vlogo tožeče stranke obravnavalo kot predlog za izdajo dopolnilne sodne odločbe in šele po razjasnitvi vseh pravnoodločilnih dejstev iz 339. člena cit. ZPP, o njej ponovno odločalo. Tedaj bo odločilo tudi o priglašenih stroških pritožbe, ki so v skladu z 3. odst. 166. člena ZPP pridržani za končno odločbo.