Jedro

Dokazno breme navideznosti darilne pogodbe in tega, da je dejansko šlo za prodajno pogodbo in torej za drugačno pogodbeno voljo pogodbenih strank, je bilo na tožniku. V zvezi s tem so bile za presojo obstoja takega dogovora in za oceno verodostojnosti tožnikove izpovedbe pravno pomembne tudi okoliščine sklepanja zatrjevanega dogovora. Pritožnik se tako neutemeljeno zavzema za stališče, da to, kdaj in v kakšni obliki sta se z zapustnikom dogovorila glede odkupa nepremičnin, ni pomembno. Neutemeljeno je tudi njegovo izpostavljanje neverjetnosti daritve celotnega premoženja s strani zapustnika in plačila zapustnikovih obveznosti s strani tožnika, glede na to, da naj bi imela slab odnos. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, naj bi do poslabšanja odnosa med njima prišlo šele po sklenitvi darilne pogodbe. Za presojo obstoja dogovora o odplačnosti, do katerega naj bi prišlo pred sklenitvijo darilne pogodbe, vsebina njunega odnosa po sklenitvi te pogodbe ni pravno pomembna.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka mora tretji toženi stranki v 15 dneh od prejema te odločbe povrniti 839,05 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da pri darilni pogodbi z dne 4. 9. 2007, sklenjeni med A. A.1 kot darovalcem in tožnikom kot obdarjencem, ni šlo za darilo, ampak za odplačen posel, zato nepremičnine, ki so predmet te darilne pogodbe, ne spadajo v zapuščino po pokojnem zapustniku (I. točka izreka). Povračilo pravdnih stroškov tretje toženke je naložilo tožniku (II. točka izreka).

2.Tožnik zoper sodbo vlaga pritožbo in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku.2 Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da je za nepremičnine, ki so bile predmet sporne pogodbe, plačal. Potrebno je upoštevati, kaj sta imela tožnik in zapustnik kot prava neuki stranki "pred očmi" oziroma kakšen je bil namen njunega dogovora. Ni logično, da bi tožnik očetovima sodedičema izplačal nujni delež, če med njima ne bi bilo dogovora o odkupu kmetije. Že samo izplačilo sodedičev dokazuje obstoj takega dogovora. Ob ugotovitvi sodišča, da se tožnik in zapustnik nista najbolje razumela, je neverjetno, da bi tožnik plačal zapustnikove obveznosti brez dogovorjenega odkupa kmetije, zapustnik pa tožniku kar podaril celotno premoženje. Okoliščine dogovora glede odkupa nepremičnin niso pomembne. Dogovor je obstajal in jasno je bilo, da je bil plačani denar namenjen odkupu kmetije.

Izplačilo dodatnih 40.000 EUR je tožnik res dokazoval le s svojo izpovedjo in izpovedbama prve in druge toženke, a to ne pomeni, da teh sredstev ni plačal. Druga toženka (njegova mati) je delno potrdila izročitev tega denarja. Nesprejemljive so ugotovitve, da je med svojo izpovedjo pogledovala tožnika. Ni jasno, kaj je sodišče s tem želelo povedati. Če bi bila druga toženka naučena, bi v celoti potrdila tožnikove trditve. Izpovedovala je iskreno. Ne drži, da ni potrdila tožnikovih navedb glede plačila. Tožnik očitno ni vplival na izpoved prve toženke (svoje sestre), ki ni izpovedala ničesar relevantnega.

3.Tretja toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tretja toženka (tožnikova polsestra) je v zapuščinskem postopku po zapustniku (očetu tožnika, prve in tretje toženke) uveljavljala prikrajšanje nujnega deleža in zahtevala, da se v zapuščino, zaradi dopolnitve njenega nujnega deleža, vrnejo nepremičnine (zaščitena kmetija), ki so bile predmet darilne pogodbe, ki jo je zapustnik 4. 9. 2007 sklenil s tožnikom. Tožnik je trdil, da pri tej pogodbi kljub poimenovanju ni šlo za darilno pogodbo, temveč je pokojniku za sporne nepremičnine plačal. V tem postopku, ki je posledica napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča, je tožnik zatrjeval, da je del kupnine za sporne nepremičnine predstavljalo njegovo izplačilo dednih deležev očetovih sodedičev, del pa dodatnih v gotovini izročenih 40.000 EUR.

6.Iz relevantnih dejanskih ugotovitev in dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje izhaja, da:

-je zapustnik lastninsko pravico na spornih nepremičninah pridobil na podlagi dednega dogovora, ki ga je v zapuščinskem postopku po očetu B. A. sklenil s svojima sodedičema, ki se jima je v zameno za lastninsko pravico zavezal do konca leta 2006 izplačati njuna nujna deleža;

-je ta nujna deleža v skupnem znesku 42.541,59 EUR dejansko plačal tožnik, ki je za namene plačila dne 7. 2. 2007, torej po poteku roka, dogovorjenega z dednim dogovorom, najel bančni kredit;

-je tožnik med postopkom podajal različne, nejasne, mestoma pavšalne in mestoma nasprotujoče si trditve glede okoliščin sklenitve dogovora o odplačni pridobitvi nepremičnin ter glede okoliščin dejanskega plačila treh obrokov kupnine, ki naj bi skupaj znašali 40.000 EUR;

-je izmed vseh predlaganih prič trditve tožnika deloma potrdila le druga toženka, za katero je sodišče prve stopnje ocenilo, da ni bila verodostojna, njena izpovedba pa je bila naučena, ker so bili njeni odgovori v nasprotju sami s seboj, izpoved je sproti spreminjala, se izmikala neposrednim vprašanjem pooblaščenca tretje toženke, in se med izpovedovanjem obračala na tožnika ter pri njem iskala pomoč, navodila oziroma potrditev;

-tožnik ni predložil listinskih dokazov na svoje trditve.

7.Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje presodilo, da tožnik ni dokazal obstoja ustnega dogovora glede odplačne pridobitve nepremičnin, ki so bile predmet sklenjene darilne pogodbe, zato je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo.

8.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da že samo izplačilo zapustnikovih sodedičev dokazuje, da je med zapustnikom in tožnikom obstajal dogovor o odplačni pridobitvi spornih nepremičnin. Izplačilo nujnega deleža takega dogovora samo po sebi ne dokazuje, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v 11. in 17. točki obrazložitve. Lahko je le indic, ki bi omogočil sklepanje o odplačnosti pogodbe, če bi ga podpirali drugi dokazi, a ga ne, kot pravilno izhaja iz dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki je povsem skladna z metodološkimi napotki 8. člena ZPP.

9.Tudi pritožbeni ugovori, s katerimi pritožnik graja ovrednoteno verodostojnost druge toženke in njene izpovedbe, so neutemeljeni. Za oceno verodostojnosti posamezne stranke ali priče je pomembno, v kakšnem odnosu je ta do tožnika, od kod črpa vedenje o dejstvih, o katerih je izpovedala, in kakšen vtis je naredila na sodišče med zaslišanjem. Sodišče je skozi lastno zaznavo izpovedovanja s strani druge toženke presojalo njeno verodostojnost, kar je povsem jasno pojasnilo v 15. točki obrazložitve sodbe. Izpovedovala je neskladno - najprej je povedala, da sta se tožnik in zapustnik pogovarjala o izplačilu, a ne ve za koliko denarja in kako mu je denar dal. Potem je povedala, da je šlo za 40.000 EUR in da je bila zraven ob izročitvi 14.000 EUR. Nato pa je rekla, da ve za druga plačila, ker ji je tožnik povedal, da bo prišel zapustnik, ker je dvignil denar in da mu mora plačati. Tožnik je nasprotno izpovedal, da denarja ni imel na bančnem računu, ampak ga je shranjeval v gotovini. Izpoved druge toženke glede dela trditev tožnika, ki jih je potrdila (višina zneska 40.000 EUR in izročitev prvega obroka kupnine), po oceni sodišča prve stopnje ni bila verodostojna. Te ocene pritožnik s svojimi pritožbenimi navedbami ne izpodbije. Skladnost izpovedbe o posamezni okoliščini namreč ne zadostuje za zaključek o verodostojnosti izpovedbe v celoti.3 Na podlagi navedenega, ob odsotnosti kakršnegakoli listinskega dokaza o obstoju zatrjevanega gotovinskega plačila, je izpodbijana dokazna ocena logična, prepričljiva in življenjsko sprejemljiva.

10.Dokazno breme navideznosti darilne pogodbe in tega, da je dejansko šlo za prodajno pogodbo in torej za drugačno pogodbeno voljo pogodbenih strank, je bilo na tožniku. V zvezi s tem so bile za presojo obstoja takega dogovora in za oceno verodostojnosti tožnikove izpovedbe pravno pomembne tudi okoliščine sklepanja zatrjevanega dogovora. Pritožnik se tako neutemeljeno zavzema za stališče, da to, kdaj in v kakšni obliki sta se z zapustnikom dogovorila glede odkupa nepremičnin, ni pomembno. Neutemeljeno je tudi njegovo izpostavljanje neverjetnosti daritve celotnega premoženja s strani zapustnika in plačila zapustnikovih obveznosti s strani tožnika, glede na to, da naj bi imela slab odnos. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, naj bi do poslabšanja odnosa med njima prišlo šele po sklenitvi darilne pogodbe. Za presojo obstoja dogovora o odplačnosti, do katerega naj bi prišlo pred sklenitvijo darilne pogodbe, vsebina njunega odnosa po sklenitvi te pogodbe ni pravno pomembna.

11.Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da v tej zadevi ne gre za navidezno darilno pogodbo, ki prikriva odplačno prodajno pogodbo (drugi odstavek 50. člena Obligacijskega zakonika4).

12.Preostale pritožbene navedbe, na katere pritožbeno sodišče ni izrecno odgovorilo, niso pravno odločilne (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13.Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

14.Tožnik s svojo pritožbo, na katero je tretja toženka vsebinsko odgovorila, ni uspel, zato ji mora povrniti njene stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ti obsegajo strošek storitve za sestavo odgovora po tarifni številki 22/1 Odvetniške tarife5 (1.125 odvetniških točk ali 675 EUR), pavšal za odvetnikove izdatke po tretjem odstavku 11. člena OT (2 % od 1000 točk in 1 % nad 1000 točk ali skupno 12,75 EUR) in 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OZ (151,30 EUR). Pravdne stroške, ki skupaj znašajo 839,05 EUR, mora tretji toženki tožnik povrniti v 15 dneh (313. člen ZPP). V primeru zamude je dolžan plačati še zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena OZ).

-------------------------------

1V nadaljevanju: zapustnik.

2Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.

3VSL sklep I Cp 2439/2017 z dne 31. 3. 2018.

4Ur. l. RS, št. 83/01, s spremembami in dopolnitvami; OZ.

5Ur. l. RS, št. 24/2015, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju OT.

Zveza: