Jedro

Zahteve, ki se tičejo izključno interesov zagovornika so nedovoljene. Zagovornik je upravičen zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti le v korist obsojenca, ne pa tudi (izključno) v svojo korist.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A.

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom z dne 2. 9. 2024 pod točko I izreka obtoženemu A. A. priznalo nagrado za pooblaščenega zagovornika, odvetnika mag. Mitje Jelenič Novaka v višini 8.484,00 EUR in materialne izdatke v višini 90,84 EUR, oboje povečano za 22 % DDV, kar je skupaj zneslo 10.461,30 EUR, v preostalem pa je predlog kot neutemeljen zavrnilo. Pod točko II je sklenilo, da bo navedeni skupni znesek v roku 30 dni izplačalo iz sredstev proračuna tukajšnjega sodišča na fiduciarni račun odvetnika mag. Mitje Jelenič Novaka, odprt pri ..., d. d., št. ..., ki je zavezanec za plačilo DDV.

2.Okrožno sodišče v Ljubljani je 14. 10. 2024 pritožbo zagovornika obtoženca zoper zgoraj navedeni sklep zavrnilo kot neutemeljeno in pritožniku naložilo stroške pritožbenega postopka v višini 50,00 EUR.

B.

3.Zoper pravnomočno odločitev je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zagovornik obtoženca iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predlagal, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obtoženemu prizna priglašene stroške zagovora v celoti, podredno pa izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje. V zahtevi za varstvo zakonitosti je izpostavil, da je materialnopravno napačno stališče prvostopenjskega sodišča, da zvišanje vrednosti ne utemeljuje število očitanih (izvršitvenih) dejanj, ampak število očitanih kaznivih dejanj.

4.O zahtevi za varstvo zakonitosti se je izjavil tudi vrhovni državi tožilec dr. Jože Kozina, ki je Vrhovnemu sodišču predlagal, da zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil vročen tudi zagovorniku in obtožencu, ki se o njem nista izjavila.

B-1.

5.Zahtevo za varstvo zakonitosti je skladno s prvim odstavkom 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) dopustno vložiti zoper pravnomočno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, o pravnomočno končanem kazenskem postopku, zaradi kršitve kazenskega ali procesnega zakona.

6.Zakon torej za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pogojuje naslednje:

- pravnomočno sodno odločbo (praviloma odločbo, s katero je končan kazenski postopek in izjemoma zoper drugo sodno odločbo),

- materialno in formalno izčrpanje razlogov zaradi katerih se vlaga zahteva za varstvo zakonitosti in pravnomočno končan kazenski postopek,

- pravnomočno končan kazenski postopek.

Kot razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je izrecno izključeno uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420.člena ZKP), to je navajanje pomislekov, da odločilna dejstva, na katerih neposredno temelji uporaba prava, niso pravilno ali v celoti ugotovljena.

B-2.

Glede odmere stroškov zagovornika obtoženca

7.V obravnavanem primeru je Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo XK 48513/2014 z dne 8. 3. 2023 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani X Kp 48513/2014 z dne 17. 4. 2024, pravnomočno 17. 5. 2024 obtoženega A. A. oprostilo kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po prvem in drugem odstavku 244. člena Kazenskega zakonika (KZ). Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

8.Tej odločitvi nasprotuje v zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornik obtoženega z obrazložitvijo, da je kazenski postopek tekel za več dejanj, od katerih je za vsako posamezno dejanje obtoženi potreboval obrambo, kar bi moralo sodišče upoštevati na podlagi Pojasnila Odvetniške zbornice k drugemu odstavku 7. člena Odvetniške tarife.

9.Iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da je v primerih, ko zagovornik uveljavlja kršitev kazenskega postopka v zvezi s stroški kazenskega postopka bistveno razlikovati med zahtevami, vloženimi v korist obtoženca ali obsojenca, in tistimi, ki so vložene izključno v korist zagovornika. V konkretnem primeru vložnik zahteve za varstvo zakonitosti to uveljavlja v svojem imenu in za svoj račun, torej v lastno korist. Kot izhaja iz utrjene in sprejete sodne prakse Vrhovnega sodišča so zahteve, ki se tičejo izključno interesov zagovornika nedovoljene.¹ Po pravnomočnosti sodbe lahko vložijo zahtevo za varstvo zakonitosti le osebe, ki so navedene v prvem odstavku 421. člena ZKP. Zagovornik je naveden med temi osebami, vendar je upravičen to izredno pravno sredstvo vložiti le v korist obsojenca, ne pa tudi v (izključno) svojo korist. Zagovornik torej ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zoper tiste pravnomočne odločbe, izdane v kazenskem postopku, ki ne zadevajo obsojenca in njegovih pravic ali dolžnosti, temveč se nanašajo izključno na zagovornika.

10.V obravnavanem primeru je zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper odločbo, s katero so bili njemu priznani nagrada in potrebni izdatki za zastopanje obtoženca, ki ga je kot zagovornik zastopal v kazenskem postopku po pooblastilu. S to odločbo bi utegnilo biti poseženo v zagovornikove pravice, ne pa v pravice obtoženca. Zato zahteva za varstvo zakonitosti v ničemer ne zastopa interesov obtoženca, temveč je vložena izključno v zagovornikovem interesu.

C.

11.Ker zahteva za varstvo zakonitosti tako ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 421. člena ZKP jo je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo.

12.Odločitev je bila sprejeta soglasno. Sodnik Franc Seljak je napovedal pritrdilno ločeno mnenje.

-------------------------------

1Tako tudi sklepi VS RS I Ips 48056/2014 z dne 2. 3. 2017, I Ips 38313/2016 z dne 24. 1. 2019 in I Ips 63367/2020 z dne 19. 1. 2023, I Ips 59272/2018 z dne 30. 1. 2025, I Ips 17853/2019 z dne 25. 7. 2024.

*****************************************

PRITRDILNO LOČENO MNENJE VRHOVNEGA SODNIKA FRANCA SELJAKA

Povezava na PDF dokument