Jedro

Ker je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek po pravnomočni sodbi, nato pa je vložila revizjo s katero je bila uspešna in je bila pravnomočna sodba razveljavljena, je tožeča stranka, ki je nato tožbo umaknila, dolžna plačati le tiste stroške, ki so nastali z glavno obravnavo, ki je bila opravljena ker tožeča stranka ni takoj umaknila tožbe, ni ji pa dolžna plačati stroškov na prvi stopnji in revizijskih stroškov glede na določbo 1. odst. 158. čl. ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe ustavilo postopek. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 13.110,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.6.1999 dalje do plačila v 15 dneh.

Priznani stroški predstavljajo stroške za zastopanje tožene stranke na glavni obravnavi dne 26.1.1999, ki so toženi stranki nastali zaradi tožeče stranke po izpolnitvi tožbenega zahtevka, ko ni takoj umaknila tožbe. Vseh drugih priglašenih stroškov, ki se tičejo postopkov na prvi stopnji, pritožbenih postopkov in revizijskih stroškov toženi stranki sodišče ni priznalo.

Proti odločitvi o povrnitvi pravdnih stroškov se je pritožila tožena stranka. V pritožbi navaja, da je tožbeni zahtevek izpolnila na podlagi sodbe višjega sodišča z dne 19.3.1997, ki je predstavljala izvršilni naslov. Zoper to sodbo je vložila revizijo dne 22.5.1997. Vrhovno sodišče pa je 14.10.1998 reviziji ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožeča stranka je tožbo umaknila 5.5.1999. Meni, da je upravičena do povrnitve vseh pravdnih stroškov na vseh stopnjah in sicer v skupnem znesku 1.800 odvetniških točk oziroma 157.320,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.6.1999 dalje. Sodišče prve stopnje je namreč napačno ugotovilo dejansko stanje in tudi zmotno uporabilo materialni zakon in kršilo pravila postopka.

Uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je za odločitev o pravdnih stroških pravilno uporabilo kot pravno podlago 1. odst. 158. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77). Ta določa, da mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Ni prerekano dejstvo, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek 20.6.1997. Tožbo je tožeča stranka umaknila s pismeno vlogo dne 5.5.1999 v soglasju s toženo stranko. Zakaj je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, ni odločilno. Izpolnila ga je na podlagi pravnomočne sodbe, ki pa je bila kasneje zaradi revizije tožene stranke razveljavljena. Odločilno v konkretnem primeru je le dejstvo, da je tožena stranka tožbeni zahtevek izpolnila in da je tožnik tožbo umaknil. Toženi stranki zato gredo le tisti stroški, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ki so ji nastali zaradi tožeče stranke v času od izpolnitve tožbenega zahtevka pa do umika tožbe, pri čemer pa je treba upoštevati le tisti čas, ko je tožnik imel možnost umakniti tožbo po izpolnitvi tožbenega zahtevka. Tožnik tožbe vse do revizijske sodbe z dne 14.10.1998, s katerim je bila razveljavljena tako sodba sodišča druge stopnje kot sodba sodišča prve stopnje, ni mogel umakniti, glede na to, da lahko tožnik umakne tožbo le do zaključka glavne obravnave, kar pa je bilo 9.11.1996 (2. odst. 193. čl. ZPP/97). Možnost umika tožbe je tožeča stranka znova pridobila torej po 14.10.1998. Glavna obravnava v tej zadevi je bila opravljena 26.1.1999, nato pa je tožnik umaknil tožbo 5.5.1999. Tožeča stranka je zato dolžna toženi stranki povrniti stroške, ki so ji nastali v zvezi s to obravnavo, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, saj ti stroški, če bi bil pravočasno umaknil tožbo ne bi bili več potrebni. Glede na to, pa je potem tudi jasno, da toženi stranki ne gredo stroški, kot jih je zahtevala, in so nastali pred tem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek, niti ne stroški, ki jih je imela v zvezi z revizijskim postopkom, v katerem je bila sicer uspešna, ni pa prišlo v njem do dokončne sodne odločitve o zadevi. Pravdna zadeva se je vrnila na začetek, tožeča stranka pa je zato lahko umaknila tožbo, ker je tožena stranka njen tožbeni zahtevek že izpolnila. Zato ne more biti nobenega utemeljenega odstopanja od uporabe 158. čl. ZPP. Pritožbo tožene stranke je zato pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. tč. 380. čl. ZPP/77. Na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP, Ur. list RS št.26/99 je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur. list SFRJ št. 4/77-27/90 in RS št. 55/92.