Jedro

Ker je tožena stranka dokazala, da je skupna lastnica hiše, ki je bila hiša pridobljena med trajanjem zakonske zveze, ne more tožnik trditi, da je v stanovanju brez pravnega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kranju je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zaradi izpraznitve stanovanja v stanovanjski hiši x v Tržiču in tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov.

Tožeča stranka se je zoper uvodoma citirano sodbo pravočasno pritožila. Iz obrazložitve pritožbe smiselno izhaja, da tožeča stranka uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožba navaja, da tožena stranka ne more biti solastnica predmetne stanovanjske stavbe, ker pri njeni izgradnji ni sodelovala niti z delom, niti z vlaganjem sredstev. Priznava sicer, da je z namenom gradnje tožena stranka najela več posojil, vendar jih je v celoti odplačala tožeča stranka. Dodatno še poudarja, da že v začetku gradnje s toženo stranko nista imela nič skupnega. Tožeča stranka predlaga še, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks.

Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

1. odst. 169. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS 26/99) določa, da o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks odloča sodišče prve stopnje na predlog stranke, zato pritožbeno sodišče o predlogu ni odločalo skupaj s pritožbo.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje raziskalo vsa dejstva, ki so za odločitev v konkretni pravdni zadevi relevantna. Prav tako ne dvomi o dokazni oceni v postopku izvedenih dokazov. Pritožbena graja, da tožena stranka ni nikoli sodelovala pri gradnji hiše niti z delom, niti finančnimi sredstvi, je zato v celoti neutemeljena, kar potrjujejo tudi v obrazložitvi napadene sodbe povzete izpovedbe obeh pravdnih strank in zaslišane priče. Vse so namreč izpovedale, da je bilo zemljišče, na kateri je zgrajena stanovanjska hiša, kupljeno v času trajanja zakonske zveze vse do razveze zakonske zveze pa je potekala tudi gradnja stanovanjske hiše. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje v okviru odločanja o predhodnem vprašanju pravilno zaključilo, da stanovanjska hiša x. v Tržiču spada v skupno premoženje obeh pravdnih strank. Po določbi 2. odst. 51. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. SRS št. 14/89) je namreč premoženje, ki ga zakonca pridobita v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Tako je tožena stranka pridobila lastninsko pravico na tej stanovanjski hiši že na podlagi zakona oz. na originaren način, in sicer v trenutku, ko so bili za to izpolnjeni v zgoraj navedeni določbi (2. odst. 51. čl. ZZZDR v zvezi z 21. čl. ZTLR) navedeni pogoji. Takšen način pridobitve lastninske pravice je povsem enakovreden derivativni pridobitvi lastninske pravice (33. čl. ZTLR) z vpisom v zemljiško knjigo. Dejstvo, da je tožeča stranka v zemljiški knjigi vpisana kot izključni lastnik sporne stanovanjske stavbe tako v razmerju med pravdnima strankama ne more vplivati na zgoraj opisani način pridobitve lastninske pravice v korist tožene stranke.

Glede na to, da sta pravdni stranki skupna lastnika stanovanjske stavbe, je tožena stranka izkazala pravni naslov za stvari v stanovanju, zato je tožbeni zahtevek na izpraznitev sodišče prve stopnje povsem pravilno zavrnilo.

Pri preizkusu napadene odločbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 350. čl. ZPP pritožbeno sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.