Jedro

Glede na naravo prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP in postopek ugotavljanja vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera za obstoj utemeljenega suma zadoščajo tudi dejstva, obstoječa pred prejemom izvidov strokovnega pregleda oziroma poročila o toksikološki preiskavi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo predlog Policijske postaje z dne 14. 1. 2016 za začasni odvzem vozniškega dovoljenja obdolženemu T. G., kot prepozen.

2. Zoper tak sklep se pritožuje predlagateljica, ki v pritožbi povzema potek postopka preverjanja psihofizičnega stanja obdolženca po ustavitvi in navaja, da je hitri test samo pripomoček za enkratno ugotavljanje simptomov in ne naprava, s katero se osebi dokazuje, da vozi v cestnem prometu pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, zaradi česar tudi ni možen izpis rezultatov. Ker je obstajal sum, da je voznik vozil vozilo v cestnem prometu pod vplivom mamil, mu je policist na podlagi osmega odstavka 107. člena ZPrcP z odredbo odredil strokovni pregled z odvzemom krvi in urina, vzorec pa je bil poslan na Inštitut za sodno medicino, ki je opravil analizo. Iz poročila o toksikološki preiskavi Inštituta za sodno medicino je razvidno, da je obdolženec v cestnem prometu vozil vozilo pod vplivom mamil, saj je bila v krvi ugotovljena prisotnost mamil morfin in THC, v urinu pa prisotnost mamil morfin, kodein, 6-monoacetil morfin ter metabolit THC. Predlagateljica je v zakonitem 5-dnevnem roku od prejema poročila o toskikološki preiskavi podala obdolžilni predlog pristojnemu sodišču. V pritožbi se tudi sklicuje na sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu PR 306/2015, ki je obdolženca spoznalo za krivega in mu začasno odvzelo vozniško dovoljenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvi odstavek 113. a člena ZP-1 določa, da mora v primeru, če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, prekrškovni organ v petih dneh od ugotovitve prekrška in storilca predlagati sodišču, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje ter da je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja sestavni del obdolžilnega predloga.

5. V obravnavani zadevi je predlagateljica prvoobdolženca vložila obdolžilni predlog, s katerim mu očita, da je 23. 11. 2015 ob 16.30 uri (med drugim) vozil motorno vozilo v cestnem prometu, ko je bil pod vplivom prepovedanih drog, saj je pooblaščena uradna oseba z obdolžencem neposredno po ustavitvi izvedla preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog v organizmu, to je z napravo DrugWipe, tip 6S, ki je v slini pokazala pozitiven rezultat in potrdila prisotnost prepovedane droge canabis, benzodiazepin, amphetaminov, opiatov in kokaina v organizmu obdolženca. Policist je nato obdolžencu odredil strokovni pregled, toksikološka preiskava pa je potrdila prisotnost morfina in tetrahidrokanabinola (THC) v krvi. Ker je poročilo o toksikološki preiskavi Inštituta za sodno medicino predlagateljica prejela 11. 1. 2016, je obdolžilni predlog skupaj s predlogom za začasen odvzem vozniškega dovoljenja vložila 14. 1. 2016. 6. Sodišče prve stopnje je tak predlog kot prepozen zavrglo, ker je po stališču sodišča prve stopnje zakonsko predpisan 5-dnevni rok za vložitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja začel teči že 23. 11. 2015, ko je bil prekršek po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP ugotovljen. Pri tem se je sodišče prve stopnje sklicevalo na drugi odstavek 106. člena ZPrCP, ki določa, da je pod vplivom snovi iz prvega odstavka istega člena voznik, učitelj vožnje oziroma spremljevalec, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali slini, saj je štelo, da je eden od načinov ugotavljanja prisotnosti prepovedanih snovi v organizmu tudi ugotovitev prisotnosti takih snovi v slini obdolženca.

7. Čeprav se je mogoče glede na določbo osmega odstavka 107. člena ZPrCP strinjati s pritožbenimi navedbami, da je hitri test za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktvnih snovi v organizmu (le) pripomoček za enkratno ugotavljanje simptomov, ne pa naprava, s katero se osebi dokazuje, da vozi v cestnem prometu pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi (glede na določbo osmega odstavka 107. člena ZPrCP je namreč policist dolžan odrediti strokovni preglede udeleženca tudi v primeru, če s preizkusom z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog prepozna znak oziroma simptom, ki je posledica takšne snovi v organizmu), pa se ni mogoče strinjati z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami, da je po opravljenem preizkusu s pravo za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog bil podan zgolj sum vožnje v cestnem prometu pod vplivom mamil. Po mnenju pritožbenega sodišča je glede na naravo prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP in postopek ugotavljanja vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera za obstoj utemeljenega suma zadoščajo tudi dejstva, obstoječa pred prejemom izvidov strokovnega pregleda oziroma poročila o toksikološki preiskavi (primerjaj s sklepom Višjega sodišča v Celju Prp 227/2012 z dne 24. 5. 2012). Utemeljen sum, kot dokazni standard, ki je predpisan kot temeljni pogoj za vložitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ni zamejen na neki začrtani verjetnostni stopnji, temveč zajema okvir, ki je višji od utemeljenih razlogov za sum in nižji od gotovosti, ki je potrebna za izrek obsodilne sodbe (tako sodba Vrhovnega sodišča RS, XIIps 44415/2010-267 z dne 22. 6. 2010). Utemeljen sum je podan, če stopnja verjetnosti, da je določena oseba storila prekršek, večja od verjetnosti, da ga ni storila, pri čemer mora sum temeljiti na konkretnih dejstvih in dokazih. Za ugotovitev obstoja utemeljenega suma storitve prekrška vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu po mnenju pritožbenega sodišča zadostuje že z objektivnimi tehničnimi sredstvi ugotovljena prisotnost prepovedanih snovi v obdolženčevem organizmu (primerjaj s sklepom Višjega sodišča v Celju PRp 47/2012 z dne 7. 2. 2012, kjer je sicer šlo za ugotovitev stopnje alkohola v izdihanem zraku). Čeprav je poročilo o toksikološki preiskavi potrebno za dokazovanje storitve prekrška vožnje pod vplivom prepovedanih drog, da bi dosegli stopnjo gotovosti o prisotnosti prepovedanih substanc v organizmu obdolženca, pa obstoj poročila o toksikološki preiskavi ni nujen pogoj za vzpostavitev utemeljenega suma vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo sposobnost voznika za vožnjo. Pri tem je potrebno poudariti, da z oceno utemeljenosti suma storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni izključena možnost nasprotne ugotovitve glede storitve prekrška v nadaljnjem postopku o prekršku. Tako so tudi pred prejemom izvidov strokovnega pregleda oziroma poročila o toksikološki preiskavi v obravnavani zadevi po mnenju pritožbenega sodišča obstajali pogoji za vzpostavitev utemeljenega suma vožnje pod vplivom mamil, saj je bila v obravnavani zadevi prisotnost mamil v obdolženčevem organizmu ugotovljena z objektivnim tehničnim sredstvom - napravo znamke DrugWipe tip 6S, ki ob pravilni uporabi prikaže prisotnost določenih snovi v organizmu preizkušanca, čeprav rezultatov takega preizkusa ni mogoče natisniti.

8. V zvezi s sklicevanjem na sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu PR 306/2015 pa pritožbeno sodišče poudarja, da se do teh navedb ni mogoče natančneje opredeliti, saj te odločbe pritožnica ni priložila k pritožbi, ter da pritožbeno sodišče na predhodne odločitve drugih, zlasti prvostopnih sodišč v ničemer ni vezano, saj mora odločati po Ustavi in zakonu.

9. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).