Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Mogoče je zarubiti znesek preostanka kupnine v nepremičninski izvršbi, ki bi ga sicer moralo sodišče vrniti dolžniku.
Mogoče je zarubiti zneske sodnih depozitov, do katerih vrnitve ima sicer pravico dolžnik.
Pritožba upnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje na list. št. 14. Pritožbi upnika se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje na list. št. 17 razve ljavi in se zadeva vrne v nov postopek.
S prvim izpodbijanim sklepom je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Z drugim izpodbijanim sklepom pa je sodišče predlog za izvršbo zavrnilo.
Proti obema sklepoma se je pritožil upnik. V pritožbi navaja, da dolžnica že več kot desetletje ne plačuje stanovanja in so bile prejšnje izvršbe večinoma neuspešne. Ambicija upnika je bila, da se poplača iz preostanka iztržka prodaje nepremičnine. Smešna je trditev, da dolžnica bi utrpela škodo z neizplačilom ostanka kupnine. V resnici dolžnica ne more utrpeti nobene škode, škodo pa trpi upnik z neplačilom terjatve. Glede drugega sklepa upnik v pritožbi navaja, da ima dolžnica na računu sodišča dobroimetje 3.460,20 EUR. Sodišče je pravilno citiralo čl. 32 ZIZ, vendar ga je napačno uporabilo, saj zakon ne preprečuje rubeža dolžnikovih sredstev na računu sodišča. Sodišče je pristojno za vrnitev sredstev. Sodišče je obravnavalo predlog za začasno odredbo, da se prepove izplačilo dolžnici iz računa sodišča, predlog pa je zavrnilo, ker ni podana ena predpostavka za začasno odredbo in ne zato, ker začasna odredba glede sredstev na računu sodišča ne bi bila mogoča. Upnik nima možnosti kontrole razpolaganja z vrnjenimi sredstvi in mu preostane le rubež na računu sodišča. Predlaga spremembo sklepov ali razveljavitev, ter obravnavo pred drugim sodnikom.
Pritožba proti sklepu na list. št. ... ni utemeljena, saj je sodišče pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče je pravilno ugotovilo, da upnik ni izkazal verjetnosti nevarnosti odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem zaradi onemogočanja izvršbe. Upnica je glede nevarnosti navedla, da bo dolžnica vrnjen denarni znesek prav gotovo skrila in se izmaknila izvršbi, ker je že prej bilo treba terjati zneske v izvršbi.
Upnik bi moral izkazati vse predpostavke za začasno odredbo in bi moral konkretno obrazložiti dejstva in predlagati dokaze (npr. dokaz o rednih in izrednih dohodkih, o splošnem premoženjskem stanju, o minimalnih sredstvih za življenje in tako dalje).
Enako velja za trditev upnika, da dolžnica z začasno odredbo ne bi utrpela nobene škode. Upnik je namesto navedbe konkretnih dejstev in dokazov postavil le splošno trditev in ponovil zakonski tekst glede pogojev za začasno odredbo.
Pritožba proti sklepu na list. št. ... je utemeljena, saj je sodišče neutemeljeno zavrnilo predlog za izvršbo.
Sodišče je pravilno citiralo čl. 32 Zakona o izvršbi in zavarovanju, da je predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oz. materialna pravica, razen če ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, ali če je izvršba omejena.
Takšno besedilo cit. člena ne izključuje rubeža sredstev, ki jih ima dolžnik na računu sodišča in pripadajo dolžniku.
Če bi vzdržalo stališče v izpodbijanem sklepu, potem tudi ne bi bil možen rubež sredstev, ki so položena na sodni depozit v korist dolžnika in jih dolžnik lahko prevzame. Takšno izvzetje sredstev dolžnika na računih sodišča bi pomenilo omejitev izvršbe v nasprotju z zakonom in v očitno škodo upnikov. Smisel izvršilnega postopka je čimprejšnje poplačilo upnika z vsemi sredstvi, razen z izvzetimi sredstvi (čl. 1 in 3 ZIZ, v zv. s čl. 32 ZIZ).
Pritožbeno sodišče izpodbijanega sklepa ni smelo spremeniti in dovoliti izvršbo, saj bi bile stranke prikrajšane za pravna sredstva, poleg tega pa ni gotovo, ali so sredstva dolžnice še na računu sodišča in ali je torej predlagana izvršba še objektivno možna.
Pritožbeno sodišče ni ugotovilo pogojev za odločanje pred drugim sodnikom ali sodnico, saj je zaenkrat še odprta možnost, da bo sodišče spremenilo svoje pravno stališče. Upnik ni priglasil pritožbenih stroškov.