Jedro

Posledica toženčeve procesne pasivnosti, torej dejstvo, da na tožbo, ki mu je bila pravilno vročena, v danem roku ni odgovoril, je domneva o priznanju resničnosti v tožbi navedenih dejstev. Po določbi 3. alineje 318. člena ZPP je pogoj za izdajo zamudne sodbe tudi sklepčnost tožbe, to pomeni, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tožbenih navedb.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi delna zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v I. točki izreka ugotovilo, da je nična in brez pravnih učinkov listina ZAPISNIK O DOGOVORU O POPLAČILU DOLGA IN PRISTOP K DOLGU, z natančnejšo vsebino razvidno iz izreka sodbe sodišča prve stopnje. V II. točki izreka je prvi toženi stranki naložilo v plačilo znesek 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe, to je od 5. 11. 2019 dalje do plačila. V III. točki izreka je prvi toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka v znesku 2.544,00 EUR.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje prva tožena stranka (v nadaljevanju toženka). V pravočasni pritožbi povzema sodbo sodišča prve stopnje, navaja, da toženka A. A., sicer hčerka pokojnega B. B., svojega očeta v svojem življenju ni poznala, saj ga je videla zgolj dvakrat, z njim pa ni imela nobenih stikov. O smrti očeta je izvedela od konzularnega predstavništva, saj so njegovo truplo našli v stanovanju v Italiji, kar pomeni, da je pokojni živel v Italiji, saj je tam imel stanovanje, pa tudi sicer je opravljal posel v Italiji. Izpodbijana delna zamudna sodba v celoti prezre, da nični pravni posel B. B. nikoli s konkludentnim ravnanjem ni odobril. V izpodbijani zamudni sodbi prihaja do bistvenih protislovij o tem, kar se navaja v razlogih sodbe, tudi zaradi tega se izpodbijana sodba ne da preizkusiti. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) je vedela, da je plačala nekaj kar ni dolžna plačati, pri tem pa navaja, da se je nanjo izvajal pritisk, s čimer želi povedati, da je plačala, da bi se izognila sili, s tem pa je pridobitelj plačila nepošten pridobitelj. Vendar pa mora nepošten pridobitelj vrniti tudi plodove in plačati zakonske zamudne obresti, vse od dneva pridobitve v skladu s 193. členom Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ, kljub temu pa obrestni del izreka izpodbijane sodbe določa, da mora toženka plačati zamudne obresti od vložitve tožbe naprej. V tem delu torej izpodbijana sodba izhaja iz dejstva, da pridobitelj, torej toženka, ni nepoštena. Iz tega razloga bi tudi moralo sodišče predmetni zahtevek zavrniti, saj izpodbijana sodba jasno smiselno navaja, da toženka ni poštena, tožnica pa se je morala zavedati, da plačuje nekaj kar ni dolžna sama, ampak njena hčerka, zato nima pravice zahtevati nazaj to kar je dala oziroma plačala, s tem pa tožba ni sklepčna, saj utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, zato predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni ter v celoti zavrne tožbeni zahtevek tožnice skupaj s stroškovno posledico. Podrejeno predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, ker toženka (pokojni toženec) v postavljenem roku na tožbo ni odgovoril, tožba pa mu je bila pravilno vročena, pri tem pa je sodišče ocenilo, da so izpolnjeni pogoji iz 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za njeno izdajo. Sodišče prve stopnje je o utemeljenosti tožbenega zahtevka v delni zamudni sodbi odločilo na podlagi predpostavke, da so tožničine navedbe, na katerih sloni tožbeni zahtevek, resnične. Posledica toženčeve procesne pasivnosti, torej dejstvo, da na tožbo, ki mu je bila pravilno vročena, v danem roku ni odgovoril, je domneva o priznanju resničnosti v tožbi navedenih dejstev. Po določbi 3. alineje 318. člena ZPP je pogoj za izdajo zamudne sodbe tudi sklepčnost tožbe, to pomeni, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tožbenih navedb.

5. Tožnica s tožbo od sedanje toženke zahteva ugotovitev ničnosti listine o pristopu k dolgu ter vračilo plačanega zneska 3.000,00 EUR. Pritožba obrazloženo I. točke izreka o ugotovljeni ničnosti Dogovora o plačilu dolga niti ne izpodbija, zgolj navaja, da je sodišče v celoti prezrlo, da nični pravni posel pokojni B. B. s konkludentnimi ravnanji nikoli ni odobril. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 21. točki obrazložitve navedlo razloge zakaj gre v predmetnem postopku za neobstoječ pravni posel oziroma posel, ki nima nobenih pravnih učinkov (15., 73. in 190. člen OZ), saj pokojni B. B. nikoli ni izjavil volje za sklenitev opisanega pravnega posla, ne v obliki soglasja ne v obliki odklonitve, zato med tožnico in pokojnim B. B. kot upnikom glede sklenitve pravnega posla soglasja ni, zato slednji ni bil sklenjen. Iz tega razloga je obravnavana listina „Zapisnik o dogovoru o poplačilu dolga in pristop k dolgu“ ničen in brez pravnih učinkov (I. točka izreka izpodbijane sodbe).

6. Pritožba nadalje navaja, da zahtevek na vračilo zneska 3.000,00 EUR ni sklepčen, saj tožnica navaja, da je plačala znesek 3.000,00 EUR na podlagi neobstoječega pravnega posla, zato B. B. do zneska ni upravičen in ga je v skladu s 190. členom OZ dolžan vrniti z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve zahtevka dalje v skladu s 193. členom OZ. Iz trditev tožnice izhaja, da je plačala znesek 3.000,00 EUR, da bi izognila sili s strani drugotoženca. Zgolj dejstvo, da zahteva plačilo zamudnih obresti od dneva vložitve zahtevka, torej ne zahteva vračila od dneva pridobitve, pri tem pa zatrjuje, da gre za nepoštenega pridobitelja, še ne pomeni, da je zahtevek nesklepčen. Tožnica je namreč izkazala, da je brez pravnega temelja pokojni toženec na njen račun obogaten, pri tem je zatrjevala, da je plačala nekaj, da bi se izognila sili in je s tem svoj zahtevek v celoti utemeljila. Zgolj dejstvo, da zahteva obresti za krajše obdobje, pa še ne pomeni nesklepčnega zahtevka, slednje je kvečjemu v korist toženke. Na tožnici je namreč, ali bo zahtevala plačilo obresti ali jih ne bo zahtevala, oziroma ali jih bo zahtevala za krajše časovno obdobje ali od takrat, ko je toženec znesek pridobil. 7. Glede na obrazloženo, in ker so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe v skladu s 318. členom ZPP, tožba je namreč bila tožencu pravilno vročena, slednji nanjo ni odgovoril, je sodišče druge stopnje izpodbijano delno zamudno sodbo potrdilo in pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

8. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).