Jedro

ZZK-1 nikjer ne določa, da je potrebno zemljiškoknjižnemu predlogu, ko je predmet pravnega prometa idealni delež na nepremičnini, predložiti še izjavo drugega solastnika, da svoje predkupne pravice ne uveljavlja. Določba petega odstavka 148. člena ZZK-1, na katero se sklicujeta udeleženca v pritožbi, govori o izpolnjenosti drugih pogojev za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon (poudarek sodišča druge stopnje), in je jezikovno jasna. Sankcijo za kršitev prodajalčeve obveznosti, da ponudi nakup svojega deleža drugemu solastniku, mora slednji uveljavljati v pravdi.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovora udeležencev A. A. in B. B. zoper sklep Dn 129283/2024, s katerim je sodišče dovolilo vknjižbo lastninske pravice pri solastniških deležih C. C. pri nepremičninah, navedenih v uvodu sklepa.

2.Zoper sklep se oba udeleženca pritožujeta v vsebinsko enakih pritožbah. Navajata, da Stvarnopravni zakonik (SPZ) določa pravice solastnika pri prodaji nepremičnine. Solastnik ima pri prodaji deleža zakonito predkupno pravico. Pred prodajo je solastnik o prodaji dolžan seznaniti predkupnega upravičenca, seznaniti ga mora tudi, kdo bo kupec, C. C. pa tega ni storil in je postopek prodaje prikril. Udeleženca se sklicujeta na odločbo VSRS II Ips 328/2017. Navajata še, da v skladu s petim odstavkom 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) tako ni izpolnjen drugi pogoj za dovolitev vpisa, ki bi ga moralo zemljiškoknjižno sodišče upoštevati. Zmotno je presodilo, da predlogu ni potrebno priložiti izjave solastnikov kot predkupnih upravičencev. Vpis bi moralo zavreči na podlagi 146. člena ZZK-1, saj niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu.

3.Pritožbi nista utemeljeni.

4.Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovora udeležencev in svojo odločitev ustrezno obrazložilo. Odločba VSRS, na katero se sklicujeta udeleženca v pritožbi, se ne nanaša na odločanje v zemljiškoknjižnem postopku, temveč na varstvo zakonite predkupne pravice, ki jo solastnik uveljavlja v pravdi, to je postopku, ki je namenjen varstvu civilnih pravic. Medtem je zemljiškoknjižni postopek, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, strogo formalen postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče preizkuša le skladnost listin, na podlagi katerih se predlaga vpis, in samega predloga s stanjem v zemljiški knjigi (148. člen ZZK-1). ZZK-1 nikjer ne določa, da je treba zemljiškoknjižnemu predlogu, ko je predmet pravnega prometa idealni delež na nepremičnini, predložiti še izjavo drugega solastnika, da svoje predkupne pravice ne uveljavlja. Določba petega odstavka 148. člena ZZK-1, na katero se sklicujeta udeleženca v pritožbi, govori o izpolnjenosti drugih pogojev za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon (poudarek sodišča druge stopnje), in je jezikovno jasna. Sankcijo za kršitev prodajalčeve obveznosti, da ponudi nakup svojega deleža drugemu solastniku, mora slednji uveljavljati v pravdi.

5.Sodišče druge stopnje je zato in ker ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1.

1------------------------------- 1 Drugae pa v tretjem odstavku 38. lena ta zakon doloa, da mora biti zemljikoknjinemu dovolilu priloen dokument, iz katerega izhaja, da obina ne uveljavlja svoje zakonite predkupne pravice na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUreP), kjer pa gre za varstvo splonega in ne zasebnega interesa.

Zveza:

Zakon o zemljiki knjigi (2003) - ZZK-1 - len 38, 38/3, 146, 148, 148/1, 148/1-5 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - len 66, 66/3

Pridrueni dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodi1e sprejelo vsebinsko enako stali1e o procesnih oz. materialnopravnih vpra1anjih.