Jedro

Ob takem dejanskem stanju, ki ga povzema izpodbijani sklep, in ob ugotovitvi, ki ni niti sporna, da v odrejenem roku do 23. 3. 2015 oziroma niti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa tožnica prošnje za BPP ni dopolnila, je organ za BPP mogel prošnjo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP kot nepopolno zavreči. O prošnji tožnice, ne da bi bila dopolnjena v skladu s pozivom organa, namreč ni bilo mogoče odločati. Prošnja je namreč vsebovala le napoved vložitve prošnje za BPP in nepopolno opravilno številko zadeve, v zvezi s katero naj bi za BPP zaprosila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijanim sklepom zavrgel vlogo tožnice z dne 26. 2. 2015 za dodelitev BPP. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je organ ugotovil, da vloga tožnice ne vsebuje podatkov, ki jih Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa v 32. členu. Zato je tožnico z dopisom z dne 3. 3. 2015 pozval, naj najkasneje v roku tri dni dopolni vlogo tako, da organu sporoči, ali želi vložiti prošnjo za BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. 3687/2013 in v zvezi s tem izpolni prošnjo za BPP na priloženem obrazcu BPP št. 1 ali pa dopolni vlogo z manjkajočimi podatki ter predloži tam navedena dokazila. Tožnica je bila ob tem opozorjena tudi na pravne posledice, če v določenem roku pomanjkljivosti ne bo odpravila, kot se od nje zahteva. Po podatkih spisa je bil poziv za dopolnitev z dne 3. 3. 2015 tožnici vročen 19. 3. 2015. Rok za dopolnitev vloge se je tako iztekel v ponedeljek, 23. 3. 2015. Ker se tožnica v postavljenem roku niti kasneje do izdaje izpodbijanega sklepa na poziv organa ni odzvala in svoje vloge z dne 26. 2. 2015 ni ustrezno dopolnila, je prošnja tožnice ostala nepopolna in kot taka neprimerna za obravnavanje, zato jo je organ za BPP zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.

Tožnica v tožbi navaja, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da se je rok za dopolnitev njene prošnje za BPP iztekel 23. 3. 2015. Vendar prej ni mogla odgovoriti ter odgovarja takoj potem, ko je našla pismo. Pošiljka ji namreč ni bila pravilno vročena. V zvezi z uveljavljanjem BPP pa je napisala na obrazec svoje podatke ter davčno številko in EMŠO. Navedla je tudi podatke o družinskem članu. Sporoča pa tudi, da je zdaj prijavljena na Zavodu za zaposlovanje od 9. 4. 2015. Prošnje ni dopolnila ne po svoji krivdi. Meni, da za dodelitev BPP izpolnjuje vse pogoje. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise v zadevi.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ mogel zavreči prošnjo tožnice za BPP, vloženo 26. 2. 2015, kot nepopolno.

Iz dokumentacije upravnega spisa v zadevi izhaja, da je organ za BPP pri preizkusu prošnje tožnice za BPP ugotovil, da je nepopolna, in jo z dopisom z dne 3. 3. 2015 pozval k dopolnitvi. Po podatkih spisa je bila tožnica o prispelem pismu (s pozivom organa za BPP) obveščena 4. 3. 2015 s sporočilom o prispelem pismu, ker se osebna vročitev po 87. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ni dala opraviti; hkrati je bila obveščena, da pismo lahko prevzame na pošti v roku 15 dni, ki prične teči 5. 3. 2015, in opozorjena, da če pisma v tem roku ne bo prevzela, da se šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Sporočilo o prispelem pismu je datirano z dne 4. 3. 2015, v njem je navedeno še, da bo pismo po izteku 15-dnevnega roka puščeno v naslovnikovem hišnem predalčniku, da je tudi sporočilo vloženo v naslovnikov hišni predalčnik, s strani vročevalca pa je sporočilo tudi podpisano; s hrbtne strani (ki vsebuje prej omenjeno opozorilo) pa je tudi razvidno, da tožnica kot naslovnica v navedenem 15-dnevnem roku pisma ni prevzela, kar je s podpisom potrdil vročevalec na dan 20. 3. 2015. V skladu z določbo četrtega odstavka 87. člena ZUP - ki določa, tako kot je bila tožnica opozorjena s sporočilom o prispelem pismu, da če dokumenta naslovnik ne prevzame v 15 dneh, da se šteje s pretekom tega roka vročitev za opravljeno – se tako šteje, da je bilo tožnici pismo vročeno 19. 3. 2015 (četrtek). Glede na to pa se je rok za dopolnitev prošnje za BPP iztekel 23. 3. 2015 (ponedeljek).

Ob takem dejanskem stanju, ki ga enako povzema izpodbijani sklep, in ob ugotovitvi organa, ki ni niti sporna, da v odrejenem roku do 23. 3. 2015 oziroma niti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa tožnica prošnje za BPP ni dopolnila, sodišče organu za BPP pritrjuje, da je mogel prošnjo tožnice na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP (po izrecni določbi drugega odstavka 34. člena ZBPP pa postopa organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek) kot nepopolno zavreči. Sodišče pa se ob tem tudi v celoti strinja z oceno organa, da o prošnji tožnice, ne da bi bila dopolnjena v skladu s pozivom organa, ni bilo mogoče odločati. Prošnja je namreč vsebovala le napoved vložitve prošnje za BPP in nepopolno opravilno številko zadeve, v zvezi s katero naj bi za BPP zaprosila. V drugem odstavku 32. člena ZBPP (veljavnem v času izdaje izpodbijane odločbe) pa je (bilo) določeno, da mora prošnja vsebovati (predvsem) osebne podatke o prosilcu in njegovih družinskih članih ter katere, podatke o zadevi, navedbo obsega in oblike BPP, podatke o dohodkih in drugih prejemkih prosilca in njegovih družinskih članov, podatke o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, kar vse so podatki, ki jih organ pri odločanju o prošnji za BPP potrebuje.

Na tožbene navedbe, da tožnici poštna pošiljka s pozivom na dopolnitev prošnje ni bila pravilno vročena ter da prošnje ni mogla dopolniti do izteka roka, kot ga navaja sodišče v izpodbijanem sklepu oziroma da razlogi za nedopolnitev oziroma nepravočasno dopolnitev prošnje niso na njeni strani, sodišče odgovarja, da bi resničnost dejstev, ki iz sporočila o prispelem pismu (ki je v spisni dokumentaciji upravnega spisa v zadevi) izhajajo, mogla ovreči le s konkretnimi in z dokazi podprtimi navedbami o dejstvih, ki bi potrjevala njene trditve o nepravilni vročitvi. Navedbe, ki jih o tem podaja tožnica v tožbi, pa so nekonkretizirane in nedokazane. Ob tem ko tožnica šele v tožbi, vloženi 30. 4. 2015, posreduje nekatere podatke, ki bi jih morala vsebovati prošnja za BPP, tako ne navede niti, kdaj naj bi poziv organa za BPP prejela ter drugih konkretnih okoliščin v zvezi s tem. Zato po presoji sodišča ni izkazala okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključevati o neverodostojnosti sporočila o prispelem pismu, ki je bilo s strani pošte vrnjeno organu za BPP, in ki je podlaga za ugotovitev nastopa zakonske fikcije vročitve pisma tožnici na dan 23. 3. 2015. Glede na to so šele v tožbi navedeni podatki, ki jih tožnica posreduje z namenom dopolnitve prošnje, sporočeni prepozno.

Ker tožnica ni vložila popolne prošnje za BPP, na podlagi katere bi organ lahko odločil o tem, ali je do BPP upravičena, tožnica brez podlage zatrjuje tudi, da za dodelitev BPP izpolnjuje vse pogoje.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.