Jedro

Brez dvoma ima toženka kot društvo pravico samostojno odločati o sprejemu novih članov, vendar mora hkrati vsakogar, ki želi postati njen član in izpolnjuje njene pogoje za včlanitev, sprejeti med svoje člane. V nasprotnem primeru krši njegovo ustavno pravico do združevanja, zato takemu posamezniku pripada sodno varstvo.

Tožnikova svobodna izbira je, da zaprosi za članstvo v tisti družini, ki jo izbere, obveznost sprejeti ga vanj pa je podana, čim za to izpolnjuje pogoje, predpisane v avtonomnih pravilih predmetne lovske družine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval, naj se razveljavijo odločitve Upravnega odbora tožene stranke, s katerimi je ta zavrnil njegovo prošnjo za sprejem v toženkino članstvo. Obenem je zahteval, da mu toženka izda sklep o sprejemu v svoje članstvo, sicer ga bo nadomestila izdana sodba.

2. Sodišče je temu ugodilo s stroškovno posledico.

3. Toženka se v pritožbi zoper sodbo sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. Opredeljuje tudi pritožbene stroške. Ne strinja se z zaključki sodišča, da je tožniku kršila pravico do združevanja in da izpolnjuje vse pogoje za njeno članstvo. Meni, da je pri tem prezrlo interese oz. pravice tistih, ki so že njeni člani in katerih voljo je treba spoštovati. Pri tem se sklicuje na sodbo VSL I Cp 2703/2017. Napačen se ji zdi zaključek, da je tožnik že s prošnjo za članstvo izkazal interes, povezan z lovstvom in divjadjo. Kot arbitraren graja zaključek, da tožniku ni mogoče nalagati več, kot se zahteva od drugih članov, češ da sama ni predložila nobenih drugih pristopnih prošenj. Navaja, da tožnik ni obrazložil svojega interesa, skliceval se je le na splet določenih okoliščin, ki naj bi vodile do njegovega prenehanja v l. 2013. Namesto da bi obrazložil svoj interes za lovstvo in divjad, toženo stranki blati, prijavil jo je inšpekciji in predlagal odvzem koncesije. To dokazuje, da interesa nima, saj ga, če bi bilo njegovemu predlogu za odvzem koncesije ugodeno, pri toženki ne bi mogel udejanjati. Očita, da je sodišče za to pokazalo napačno razumevanje, češ da gre za njegov boj in za dejanja njegovega pooblaščenca. Nadalje izpostavlja, da je tožnik že vnaprej povedal, da ne bo spoštoval pravil, ko je denimo povedal, da se bo vzdržal skupnih akcij, ipd. Gre za smisel združevanja. Sodišču pritožnica še očita, da je prekoračilo trditve strank, ko je ugotovilo oz. navedlo, da toženka tožnika zavrača zaradi osebne neprimernosti oz. konfliktnosti, saj tega ni trdila, in tega tudi ni navedenega v izpodbijanih sklepih. Vztraja, da tožnik ni izpolnil pogoja po 1. odst. 7. čl. njenih pravil - ni izkazal interesa, povezanega z lovstvom in divjadjo. Sklene, da lahko tožnik svojo pravico do združevanja izvaja v kakšni drugi lovski družini, saj so v bližini njegovega bivališča še štiri.

4. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe. Poudarja, da toženkina avtonomija ni absolutna. Opredeljuje pritožbene stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

7. Sodišče prve stopnje je o toženkini obveznosti, da tožnika sprejme v svoje članstvo, odločilo na podlagi celovito in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in ob pravilni uporabi materialnega prava. Izpodbijana odločitev ne predstavlja nedopustnega posega v toženkino avtonomijo. Brez dvoma ima toženka kot društvo pravico samostojno odločati o sprejemu novih članov, vendar mora hkrati vsakogar, ki želi postati njen član in izpolnjuje njene pogoje za včlanitev, sprejeti med svoje člane. V nasprotnem primeru krši njegovo ustavno pravico do združevanja, zato takemu posamezniku pripada sodno varstvo. Naloga sodišča je, da presodi, ali je bila prošnja za sprejem v članstvo utemeljena.1

8. Pritrditi je treba sodišču prve stopnje, da je bila tožnikova zavrnitev sprejem v toženkino članstvo neutemeljena, ker je, nasprotno, izkazal, da izpolnjuje vse pogoje po njenih lastnih pravilih, da se ga v članstvo sprejme. Toženka tožniku neutemeljeno odreka obstoj njegovega interesa za lovstvo in divjad, saj je to dejstvo njegovega notranjega življenja in toženki nedosegljivo. Se je pa tožnikov interes tudi ustrezno izrazil v zunanjem, zaznavnem svetu, in sicer kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, z vložitvijo prošnje za članstvo. Toženka ni posebej predpisala, kako morajo kandidati za članstvo ta svoj interes izkazati, zato je njena zahteva, da bi ga moral tožnik še posebej izkazati, brez podlage. Ne drži pa, da bi s svojim ravnanji pokazal, da ga nima. Sodišče prve stopnje ni prezrlo nespornega dejstva, da je tožnik sicer vložil predlog za odvzem koncesije toženki, vendar ga je pravilno ocenilo. Dokler toženka ima dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti, tožnik s prizadevanjem za njeno članstvo tudi po presoji pritožbenega sodišča svoj interes za lovstvo in divjad ustrezno izkazuje. Tožnikovega izkaza za interes na lovstvu in divjadi tudi ne omaje sklicevanje na njegovo izpovedbo v delu, češ da se bo vzdržal skupnih akcij. Pritožnica to jemlje iz konteksta, saj je tožnik povedal, da se bo na ta način pač ogibal potencialnim konfliktom. Toženka pa sicer tudi ne navaja, da bi bilo denimo v njenih pravilh natančneje določeno, koliko aktivnosti in kakšne vrste je zahtevano od vsakega člana.

9. Sodišče prve stopnje ni prekoračilo trditvene podlage, ko je zapisalo, da tožnika v resnici očitno nočejo zaradi starih zamer oz. njegove osebnosti. Ne gre za odločilno dejstvo. Gre za to, da si je sodišče z zaslišanji ustvarilo sliko o dejanskih razmerah, ki so povezane z odločilnimi dejstvi; če toženka ni uspela obraniti svoje teze, da so njeni izpodbijani sklepi zakoniti, je ugotovitev sodišča, kaj naj bi bil pravi razlog za tožnikovo zavrnitev, pravzaprav nepomembna.

10. Tudi argument, naj tožnik svojo svobodo združevanja izvršuje v kakšni drugi lovski družini, je treba zavrniti. Toženka ne navaja, da ima v pravilih določen pogoj krajevne izključnosti glede na kraj bivališča, ki bi ga tožnik ne izpolnjeval. Njegova svobodna izbira je zato, da zaprosi za članstvo v tisti družini, ki jo izbere, obveznost sprejeti ga vanj pa je podana, čim za to izpolnjuje pogoje, predpisane v avtonomnih pravilih predmetne lovske družine.

11. Pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljala toženka, niso podani, niti tisti, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti. Toženkino pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. čl. ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 155. čl. istega zakona. Toženka je s pritožbo propadla, zato do povračila stroškov zanjo ni upravičena, medtem ko tožnik s svojim odgovorom ni bistveno prispeval k odločitvi o pritožbi. Stroški za odgovor zato niso bili smotrni in jih mora tožnik kriti sam.

1 Prim. sodbo VSL I Cp 1852/2014. Tudi v zadevi, na katero se sklicuje pritožnik - VSL I Cp 2703/2017, ni bilo nič drugače.