Jedro

Iz odgovorov na vprašanja, ki so na spletni strani toženke objavljeni na strani, na kateri je bil objavljen predmetni javni razpis in ki imajo kot takšni status dopolnitve razpisne dokumentacije, izhaja, da je gradbeno dovoljenje pogoj za prijavo na razpis in da nujnost gradbenih dovoljenj preverja strokovna komisija za odpiranje vlog. Podatki upravnega spisa kažejo, da je toženka v pozivu k dopolnitvi tožničine vloge jasno navedla, da je komisija za odpiranje vlog preverila tožničino vlogo in ugotovila, da le-ta med drugim ne vsebuje kopije gradbenega dovoljenja, glede na to, da predlagani poseg presega vzdrževalna dela in predstavlja rekonstrukcijo, za kar je potrebno gradbeno dovoljenje. Po razpisu pristojno telo (komisija za odpiranje vlog) je torej presodilo, da gradbeno dovoljenje v predmetnem primeru je potrebno, o čemer enako sodi tudi sodišče. Sodišče še dodaja, da pa tudi v primeru, če bi tožnica menjavala le kakšen dotrajan ali preperel špiravec ali lego, kot to navaja v tožbi, bi to še vedno predstavljalo poseg v strešno konstrukcijo in ji nalagalo obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožničino vlogo za sofinanciranje kulturnega projekta na področju nepremične kulturne dediščine na podlagi spomeniškovarstvenega projektnega razpisa, JPR2‑SVP‑2017‑18: ... /.../. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka pozvala tožnico k dopolnitvi njene vloge, med drugim tudi s kopijo gradbenega dovoljenja. Tožnica je v postavljenem roku svojo vlogo dopolnila, med drugim tudi s pojasnilom, da na osnovi natančnejšega pregleda ostrešja pri obnovi strehe ne bo prišlo do menjave konstrukcijskih elementov ostrešja, kot je bilo predvideno v popisu del, in da zato gradbeno dovoljenje ni potrebno. Tega pojasnila toženka ne more upoštevati, saj se vloge skladno s prvim odstavkom 116. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) lahko dopolnjuje in spreminja samo do preteka razpisnega roka. Komisija je iz tožničine vloge in priloženega popisa del ugotovila, da gre za dela, ki predvidevajo zamenjavo dotrajane in preperele strešne konstrukcije z novo in predstavljajo rekonstrukcijo objekta.

2. Tožnica v tožbi navaja, da je svojo vlogo dopolnila v roku, predložila zahtevano kulturnovarstveno soglasje in izjavo o uskladitvi načrta razvojnih programov, glede kopije gradbenega dovoljenja pa podala pojasnilo, da pri obnovi strehe ne bo prišlo do menjave konstrukcijskih elementov ostrešja, saj, četudi je bil sprva mišljen temeljitejši poseg, se je le-ta skozi natančnejši pregled ostrešja izkazal za nepotrebnega, o čemer je tožnica priložila zapisnik o ogledu objekta, iz katerega izhaja, da bo poseg zajemal le zamenjavo strešnikov in lesenih letev ostrešja ter kleparske izdelke, zato gradbeno dovoljenje ni potrebno in ga tožnica ni pridobila oz. mogla pridobiti in ga zato tudi ni posredovala toženki. Tožnica vztraja, da za vzdrževalna dela, med drugim tudi prekritje strehe, ne potrebuje gradbenega dovoljenja, saj se vzdrževanje, s katerim se ne posega v konstrukcijo objekta, izvaja brez gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje je potrebno le, če gre med drugim za rekonstrukcijo. V popisu del, ki ga je tožnica priložila svoji vlogi, sicer res piše pod št. 13 in 15, da bo šlo za demontažo obstoječe preperele strešne konstrukcije ter dobavo in montažo nove na mestu odstranjene preperele, vendar pa to nikoli ni pomenilo, da bo šlo za zamenjavo celotne strešne konstrukcije, ampak je bilo namenjeno le temu, če bi bilo treba zamenjati kakšen dotrajan ali preperel špiravec ali lego. To je razvidno tudi iz količine v popisu del, ki znaša le 15 m3, kar je bistveno manj, saj bi bilo potrebnega materiala za zamenjavo celotne strešne konstrukcije 27,5 m3. Poleg tega, če bi šlo za menjavo celotne konstrukcije, bi bila v popisu del še kakšna druga dela, npr. utrjevanje betonske podlage, protipotresne ojačitve itn. Iz popisa del tako ne izhaja, da bi šlo za dela, s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi, saj v njem niso zajeta dela, ki bi pomenila poseg v konstrukcijo objekta. Ti dve postavki sta bili v popisu torej le preventivno, saj tožnica ni vedela, kakšno je stanje strešne konstrukcije. Ko se je z zapisnikom o ogledu naknadno ugotovilo, da je lesena strešna konstrukcija v dobrem stanju in da ni preperela oz. dotrajana, se je izkazalo, da je ni treba menjati. Tožnica v tožbi pod dokazi navaja tudi zaslišanje A.A., višjega svetovalca za investicije, ter angažiranje izvedenca gradbene stroke. Tožbo vlaga po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), predlaga pa odpravo izpodbijanega sklepa in odločitev sodišča, da je tožničina vloga popolna, podrejeno pa odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev toženki v ponovni postopek. Tožnica priglaša tudi stroške.

3. Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe tožnice in vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa. Predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene s stroškovno posledico. Vztraja, da je tožnica na razpis prijavila gradbena dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje, kar izhaja iz postavk št. 13 in 15 na popisu del, ki je bil priložen tožničini vlogi. To po toženkini oceni posredno priznava tudi tožnica. Tožnica je v dopolnitvi svoje vloge popis del spremenila in izpustila tista dela, ki so po toženkinem mnenju pomenila poseg v konstrukcijo in razlog za zahtevano gradbeno dovoljenje. Ali bi šlo za zamenjavo zgolj posameznih elementov strešne konstrukcije ali za celovito zamenjavo, je pri vprašanju potrebnosti gradbenega dovoljenja nepomembno, saj Zakon o graditvi objektov ne loči med delnim in celotnim poseganjem v konstrukcijo, zato že zamenjava enega samega elementa strešne konstrukcije pomeni, da gre za rekonstrukcijo, ne pa vzdrževalna dela. Toženka je še opozorila, da ZUJIK v 116. členu prepoveduje spreminjanje ali dopolnjevanje vlog po preteku razpisnega roka, možno je le še dopolnjevanje skladno s šestim odstavkom 117. člena istega zakona. Tožnica v svoji dopolnitvi ni predložila zgolj formalnih dokazil, ki so bila zahtevana, ampak je posredovala spremenjeno vlogo, saj je spremenila obseg del, potrebnih za obnovo objekta, v primerjavi s tistimi deli, ki jih je prvotno prijavila v svoji vlogi. Če bi toženka te spremembe upoštevala, bi s tem neupravičeno podaljšala rok za pripravo vloge samo enemu prijavitelju, kar bi bilo nepošteno do ostalih prijaviteljev, ki so pravočasno vložili popolne vloge, šlo bi za kršitev načela enakosti.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z zakonom, na katerega se sklicuje. Sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi je sklep utemeljen, zato se po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje, kolikor ni v nadaljevanju obrazloženo drugače, in jih ne ponavlja, v zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja, kot sledi.

6. Prav ima toženka, in to potrjujejo tudi podatki upravnega spisa, da je tožnica s svojo dopolnitvijo z dne 16. 3. 2017 dejansko spremenila svojo vlogo z dne 18. 1. 2017, kajti tožnica je v dopolnitvi navedla, da je prvotno (op. sodišča: po presoji sodišča to pomeni v tožničini osnovni vlogi z dne 18. 1. 2017) bil mišljen temeljitejši poseg, ki pa se je izkazal za nepotrebnega, saj je bilo zapisniško ugotovljeno, da bo poseg zajemal le zamenjavo strešnikov in lesenih letev ter kleparske izdelke, v priloženem zapisniku pa je navedeno, da je bila predvidena delna (poudarek dodan s strani sodišča) zamenjava strešne konstrukcije, ki pa da ni potrebna. Po presoji sodišča pa iz tožničine vloge z dne 18. 1. 2017 izhaja ravno nasprotno od navedb tožbe: iz popisa del izhaja, da bo obstoječa preperela strešna konstrukcija demontirana in bo nato montirana nova lesena strešna konstrukcija; poleg tega pa tudi iz vlogi priloženega in s sklepom župana tožnice potrjenega Dokumenta identifikacije investicijskega projekta izhaja, da je med drugim tudi strešna konstrukcija predmetnega kulturnega spomenika povsem dotrajana in da je zato treba izvesti popolno (poudarek dodan s strani sodišča) rekonstrukcijo strehe (str. 12 omenjenega dokumenta - DIIP) ter da je pri obnovi strehe treba med drugim demontirati strešno konstrukcijo, nato pa na mestu odstranjene izvesti novo leseno strešno konstrukcijo (str. 20 omenjenega dokumenta - DIIP). Upoštevaje navedeno, je tožnica po presoji sodišča v svoji vlogi z dne 18. 1. 2017 prijavila dela, ki zajemajo popolno rekonstrukcijo strehe, nato pa je v svoji dopolnitvi z dne 16. 3. 2017 to spremenila rekoč, da zamenjava strešne konstrukcije ni potrebna (in ob hkratni navedbi v zapisniku, da naj bi bila sprva predvidena le delna zamenjava strešne konstrukcije, kar po presoji sodišča, kot navedeno, ne drži). Spremembe vlog po izteku razpisnega roka niso dovoljene, kot to pravilno opozarja toženka, zato je po presoji toženka v tem delu mogla upoštevati le tožničino prvotno vlogo z dne 18. 1. 2017, ki pa je torej zajemala zamenjavo dotrajane in preperele strešne konstrukcije z novo.

7. Po presoji sodišča pa je toženka tudi pravilno presodila, da so posegi na strehi, izvedbo katerih na predmetnem kulturnem spomeniku je predlagala tožnica, takšne vrste, da zahtevajo pridobitev gradbenega dovoljenja. Namreč, upoštevni so z vlogo z dne 18. 1. 2017 prijavljeni predlagani posegi, ki, kot rečeno, zajemajo demontažo obstoječe preperele strešne konstrukcije, ker je le-ta povsem dotrajana, in montažo nove lesene strešne konstrukcije - popolno rekonstrukcijo strehe. Toženka je že v Javnem razpisu št. JPR2-SVP-2017-18, na katerega se je z vlogo z dne 18. 1. 2017 prijavila tožnica, navedla v pogojih, da morajo prijavitelji za predlagane posege na kulturnih spomenikih pridobiti gradbeno dovoljenje, če je le-to potrebno po področnih predpisih (pogoj št. 8). Nadalje iz odgovorov na vprašanja, ki so na spletni strani toženke objavljeni na strani, na kateri je bil objavljen predmetni javni razpis in ki imajo kot takšni status dopolnitve razpisne dokumentacije, izhaja, da je gradbeno dovoljenje pogoj za prijavo na razpis (dokument pod datumom 27. 12. 2016) in da nujnost (op. sodišča: pravilno potrebnost) gradbenih dovoljenj preverja strokovna komisija za odpiranje vlog (dokument pod datumom 20. 1. 2017). Podatki upravnega spisa kažejo, da je toženka v pozivu k dopolnitvi tožničine vloge jasno navedla, da je komisija za odpiranje vlog preverila tožničino vlogo in ugotovila, da le-ta med drugim ne vsebuje kopije gradbenega dovoljenja, glede na to, da predlagani poseg presega vzdrževalna dela in predstavlja rekonstrukcijo, za kar je potrebno gradbeno dovoljenje. Po razpisu pristojno telo (komisija za odpiranje vlog) je torej presodilo, da gradbeno dovoljenje v predmetnem primeru je potrebno, o čemer enako sodi tudi sodišče. V tej zvezi sodišče ne sledi navedbam tožbe, da tožnica, ne glede na popis del, nikoli ni mislila v celoti zamenjati strešne konstrukcije (op. sodišča: kar bi tudi po navedbi tožbe pomenilo rekonstrukcijo!), ampak je šlo le za preventivno uvrstitev postavk pod št. 13 in 15 v popis del, če bi bila potrebna morebitna zamenjava posameznih špiravcev ali leg, saj tožnica ni vedela kakšno je stanje posameznih elementov strešne konstrukcije, ki se je ugotovilo šele z ogledom. Sodišče te navedbe ocenjuje za prirejene potrebam tega upravnega spora, saj, kot rečeno, iz tožničine vloge z dne 18. 1. 2017 in njenih prilog jasno izhaja, da je strešna konstrukcija predmetnega kulturnega spomenika povsem dotrajana in da je zato treba izvesti popolno rekonstrukcijo strehe. Pri tem tudi nikakor ni logično, zakaj bi tožnica pregled ostrešja napravila šele dne 16. 3. 2017 (ta datum namreč izhaja iz zapisnika, ki ga je tožnica priložila svoji dopolnitvi), torej na dan, ko je podala svojo dopolnitev vloge, ne pa že pred oddajo le-te ali vsaj tekom odprtega razpisnega roka. Če je strešna konstrukcija nekega objekta povsem dotrajana in je treba izvesti popolno rekonstrukcijo strehe, pa je za to tudi po presoji sodišča, enako kot po presoji komisije za odpiranje vlog pri toženki, treba pridobiti gradbeno dovoljenje.1 Sodišče še dodaja, da pa tudi v primeru, če bi tožnica menjavala le kakšen dotrajan ali preperel špiravec ali lego, kot to navaja v tožbi, bi to še vedno predstavljalo poseg v strešno konstrukcijo in ji nalagalo obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja.

8. Dokazna predloga tožnice, ki je predlagala zaslišanje A.A. ter angažiranje izvedenca gradbene stroke, sodišče zavrača kot nesubstancirana. Tožnica skladno z 236. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom ZUS-1 ni navedla, o čem naj A.A. priča, in tudi ni skladno z 243. členom ZPP navedla, za razjasnitev oz. ugotovitev katerega dejstva naj bi bilo potrebno strokovno znanje izvedenca gradbene stroke. Poleg tega pa v danem primeru tudi ne gre za spor o dejstvih, ki bi se jih dokazovalo s pričami in izvedenci, temveč gre za spor o aplikaciji pravnih pravil oz. spor o potrebnosti gradbenega dovoljenja, kar pa je pravno vprašanje.

9. Glede na navedeno je toženka pravilno ugotovila dejansko stanje ter uporabila določila Zakona o graditvi objektov in ZUJIK, po presoji sodišča pa tudi ne drži, da izpodbijanega sklepa ne bi bilo moč preizkusiti, temveč gre za tožničino nestrinjanje s potrebnostjo gradbenega dovoljenja v danem primeru.

10. Ker tožnica v roku svoje vloge ni dopolnila z zahtevanim gradbenim dovoljenjem oz. njegovo kopijo, je bila njena vloga z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavržena kot nepopolna in je izpodbijani sklep po navedenem pravilen in zakonit, tožbene navedbe pa so neutemeljene, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS‑1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Ker dejanske okoliščine, ki so pravno relevantne in so bile podlaga za izpodbijani sklep, med strankama niso sporne, temveč je v zadevi v resnici sporna aplikacija procesnega in materialnega prava, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave in na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUS-1 brez izvedbe dokazov.

12. Sodišče je v zadevi odločalo po sodniku posamezniku na podlagi 2. alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1. 13. Zaradi zavrnitve tožbe trpi vsaka stranka svoje stroške postopka skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1. 1 Prim. v tej zvezi denimo tudi sodbi tega sodišča IV U 28/2013 in I U 1832/2014, ki pravita, da zgolj zamenjava strešne kritine ne zahteva gradbenega dovoljenja, nasprotno pa velja za zamenjavo strešne konstrukcije (tj. odstranitev stare in gradnjo nove), ki pomeni poseg v konstrukcijske elemente, spreminjanje ali dodajanje konstrukcijskih elementov pa pomeni rekonstrukcijo, ki zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja.