Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker se tožbeni zahtevek nanaša tudi na plačilo razlike plače in pomeni odločitev o višini količnika za obračun plače v bistvu odločitev o temelju tega zahtevka, je spor mogoče opredeliti tudi kot premoženjski individualni delovni spor iz 1. točke 31. člena ZDSS-1. V teh sporih pa je revizija dovoljena, če je dovoljena po zakonu, ki ureja pravdni postopek.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Sodišče druge stopnje je ugodilo tožnikovi pritožbi in zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v skladu z zahtevkom odločbo tožene stranke št. 105-01-1/2004-5475 z dne 23.11.2004 spremenilo tako, da se tožnika razporedi v (višji) plačilni razred s količnikom 6,40 in toženi stranki naložilo, da za čas od 1.8.2004 dalje tožniku izplača razliko plače na podlagi tako zvišanega količnika, z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Presodilo je, da je bil tožnik ob razporeditvi na drugo dolžnost upravičen do obračunske osnove plače v višini izhodiščnega količnika, predvidenega za to dolžnost, povečanega za število napredovanj v času razporeditve na prejšnji dolžnosti. Hkrati je sodišče sklenilo, da se revizija ne dopusti.
Zoper sklep o nedopustitvi revizije vlaga pritožbo tožena stranka. Navaja, da gre v zadevi za premoženjski delovni spor, saj je predmet zahtevka razlika plače, ki jo je mogoče izraziti v denarju. Že ob vložitvi tožbe je bila vrednost spora ocenjena na 1.000.001 takratnih SIT, kar pomeni, da bi glede na določbe 1. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04), v zvezi s 367. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP- Prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07), morala biti revizija dovoljena. Z izpodbijanim sklepom je zato sodišče druge stopnje kršilo navedene določbe ZDSS-1. Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.
Na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 lahko nezadovoljna stranka vloži pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, iz razloga po 2. alinei prvega odstavka tega člena. Pri tem se v postopku s pritožbo smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje.
Ker se tožbeni zahtevek nanaša tudi na plačilo razlike plače in pomeni odločitev o višini količnika za obračun plače v bistvu odločitev o temelju tega zahtevka, je spor mogoče opredeliti tudi kot premoženjski individualni delovni spor iz 1. točke 31. člena ZDSS-1. Na podlagi te zakonske določbe je v premoženjskih individualnih delovnih sporih revizija dovoljena, če je dovoljena po zakonu, ki ureja pravdni postopek. Na podlagi drugega odstavka 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR, oziroma ob vložitvi tožbe v tej zadevi 1.000.000 takratnih SIT. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je na podlagi drugega odstavka 44. člena ZPP odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
Tožnik je v tožbi izrecno navedel vrednost spornega predmeta v višini 1.000.001 SIT, kar po natančnejšem preračunu znese 4.172,9302 EUR. Tako označena vrednost spornega predmeta presega znesek iz drugega odstavka 367. člena ZPP, ki je tudi v premoženjskih individualnih delovnih sporih pogoj, da je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje revizija že po zakonu dovoljena.
Glede na povedano pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče z izdajo sklepa o nedopustitvi revizije kršilo določbe 1. točke 31. člena ZDSS-1, v zvezi z drugim odstavkom 367. člena ZPP. Zato je bilo potrebno ob smiselni uporabi določb 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti.
Glede na razveljavitev izpodbijanega sklepa začne toženi stranki v smislu določb četrtega odstavka 32. člena ZDSS-1 rok za vložitev revizije teči od dneva vročitve tega sklepa.