Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Ranka Đukića, Portorož, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Kunič, Ljubljana, na seji 6. februarja 2013
sklenilo:
1.Ustavna pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I Ks 18326/2011 z dne 14. 12. 2011 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV Kpr 18326/2011 z dne 28. 11. 2011 se zavrže.
2.Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I Ks 18326/2011 z dne 3. 2. 2012 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV Kpr 18326/2011 z dne 19. 1. 2012 se ne sprejme.
3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 499. do 504. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.
1.Sodišče je v predkazenskem postopku zoper osebo, ki je osumljena storitve kaznivih dejanj zatajitve finančnih obveznosti po tretjem odstavku 254. člena, pranja denarja po tretjem in drugem odstavku 252. člena in goljufije po prvem in drugem odstavku 217. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju KZ), odredilo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjskopravne koristi. Odredilo je, da osumljeni ne sme razpolagati z določenimi osebnimi avtomobili in z gotovino, med drugim tudi gotovino v znesku 148.000,00 eurov. Ustavno pritožbo vlaga osumljenčev oče. Z ustavno pritožbo izpodbija sklepe, s katerimi je sodišče zavrglo ugovor, ki ga je vložil zoper sklep o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi, in sklepe, s katerimi je sodišče zavrglo njegovo pritožbo, vloženo zoper pravnomočni sklep o zavrženju ugovora. Izpodbijanim sklepom očita kršitve pravic iz 22. člena, prvega odstavka 23. člena, 25., 33. in 34. člena Ustave. Pritožnik navaja, da je lastnik zasežene gotovine, ki naj ne bi bila pridobljena z oziroma zaradi kaznivih dejanj, očitanih njegovemu sinu. Meni, da ima kot tretja oseba, ki je lastnik zaseženega predmeta, pravico, da na podlagi 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10 in 26/11 – v nadaljevanju ZIZ), vloži ugovor tretjega in s tem varuje svoji pravici iz 33. in iz 34. člena Ustave. Ocenjuje, da izpodbijane določbe ZKP, ki urejajo postopek zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, napotujejo na smiselno uporabo vseh tistih določb ZIZ, ki so namenjene varstvu ustavnih pravic posameznika, in ne samo na uporabo nekaterih. Po oceni pritožnika takšno stališče izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-296/02 z dne 20. 5. 2004 (Uradni list RS, št. 68/04, in OdlUS XIII, 41). Zato naj bi bilo stališče sodišč, da se pritožnikov ugovor kot ugovor tretjega po 64. členu ZIZ zavrže, v neskladju s človekovimi pravicami, katerih kršitev zatrjuje. Kot protiustavno ocenjuje tudi stališče sodišč, da lahko v civilnem postopku vloži tožbo zoper obdolženca in Republiko Slovenijo. V utemeljitev zatrjevanih kršitev še navede, da je o vseh pravnih sredstvih odločalo sodišče prve in ne višje stopnje, kar naj po določbah ZIZ sploh ne bi bilo dopustno. Hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 499. do 504. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Pravni interes za pobudo utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo. Izpodbijanim določbam očita protiustavnost z vidika 2. in 22. člena, prvega odstavka 23. člena, 25. in 33. člena Ustave. Pri utemeljevanju protiustavnosti se sklicuje na utemeljitev v ustavni pritožbi. Dodatno obrazloži še očitek o tem, da izpodbijane določbe ZKP v postopku odločanja o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi omogočajo udeležbo in s tem varstvo pravic samo osebam, ki jih sodišče šteje kot imetnike takšnega premoženja, ne pa tudi osebam, ki so dejanski lastniki tega premoženja. Izpodbijana ureditev, ki prek pravnih sredstev ne omogoča vsebinskega varstva pravic prizadetih posameznikov, naj bi pomenila nedopusten poseg v pravice tretjih, ki z zasledovanim ciljem naj ne bi bil sorazmeren.
2.Ustavno pritožbo, s katero pritožnik izpodbija sklepa sodišč o zavrženju njegovega ugovora, vloženega zoper sklep o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi, je Ustavno sodišče zavrglo, ker je prepozna (1. točka izreka).
3.Ustavno sodišče ustavne pritožbe, s katero pritožnik izpodbija sklepa sodišč o zavrženju njegove pritožbe, vložene zoper pravnomočni sklep o zavrženju ugovora, ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS; 2. točka izreka).
4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
5.Izpodbijane določbe ZKP ne učinkujejo neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti navedene določbe ZKP je pobudnik utemeljeval s hkrati vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZKP. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (3. točka izreka).
6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi četrte alineje prvega odstavka 55.b člena, drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Ernest Petrič
Predsednik