Jedro

Pritožbenim navedbam o hipotetično neugodnih posledicah za tožečo stranko in o tveganju nastanka težko nadomestljive škode zaradi vnašanja podatkov v centralni kreditni register SISBON ni mogoče slediti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka V izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe tako, da je v točki I in II odločilo, da se začasno - do pravnomočno končanega pravdnega postopka - zadrži učinkovanje pravnih poslov, katerih ugotovitev ničnosti tožeča stranka vtožuje v pravdi (potrošniške kreditne pogodbe v CHF z dne 11. 6. 2008 z aneksom št. 1 ter sporazumoma o zavarovanju s hipoteko z dne 17. 6. 2008 in 7. 9. 2017). V točki V je v presežku zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe: za prepoved, da bi tožena stranka v času trajanja začasne odredbe razpolagala s terjatvami po navedenih pravnih poslih, ali da bi te terjatve izterjevala v izvršilnem postopku zoper prvega tožnika ali drugo tožnico, ali da bi uveljavljala kakršnikoli drugačno poplačilo teh terjatev ali da bi zaradi neplačevanja obveznosti iz kreditne pogodbe z dne 11. 6. 2008 v centralni register SISBON vnašala podatke o neplačanih obveznostih ali zapadlem dolgu, ki bi nastal v času trajanja začasne odredbe; in za izrek denarne kazni v višini 50.000,00 EUR za primer kršitve te prepovedi.

2.Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper V. točko izreka sklepa v delu, v katerem je zavrnjen predlog za prepoved vnašanja podatkov o zapadlem dolgu v centralni register SISBON ter za denarno kazen za primer kršitve te prepovedi. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) ter pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Predlaga spremembo sklepa z ugoditvijo celotnemu predlogu ter s povračilom stroškov pritožbenega postopka, ki naj se - skupaj z obrestmi - v nadaljnjem postopku naložijo v plačilo toženi stranki.

3.Navaja, da v sklepu ni razlogov za zavrnitev predloga. Izpodbijana odločitev je v nasprotju s sodno prakso pritožbenih in prvostopenjskih sodišč, ki jo navaja. Pojasnjuje, kaj je centralni register SISBON in kateri podatki se po ZCKR¹ vpisujejo vanj. Banke v praksi dosledno vpisujejo podatke o neplačanih obveznosti tožnikov v centralni register SISBON. Taki vpisi imajo za posameznika dolgotrajne in težko popravljive posledice. V registru kot dolžnik evidentirani posameznik je ocenjen kot rizičen posojilojemalec, kar mu onemogoča/otežuje pridobivanje kreditov, limitov, leasingov, obročnega odplačevanja potrošniških dobrin; negativno lahko vpliva na poklicnem področju - izguba možnosti zaposlitve na odgovornem ali licenciranem delovnem mestu v finančnem sektorju. To še posebej velja za prvega tožnika, ki je univerzitetni diplomirani ekonomist, in ki je bil v času sklepanja kreditne pogodbe notranji revizor v družbi A., d. d. v B., trenutno pa je zaposlen kot direktor v notranji reviziji v družbi C., d. d. Tovrstni pravdni postopki so dolgotrajni. Negativne posledice se lahko nadaljujejo tudi po morebitni poravnavi dolga. Vse to je v neposrednem nasprotju z namenom predlaganega zavarovanja, to je z vzpostavitvijo pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi bil potrošnik, če ne bi bilo nepoštenega pogodbenega pogoja. Neupravičeno bonitetno degradiranje potrošnikov, ki uveljavljajo pravice na podlagi potrošniške zakonodaje, pomeni sistemsko kršitev ciljev potrošniškega prava. Ustvarja odvračalni učinek. Je v nasprotju z načelom učinkovitosti varstva potrošnikov. Obstaja resno tveganje nastanka težko nadomestljive škode zaradi ravnanj, ki jih banke izvajajo v praksi. Sklep o začasni odredbi mora vsebovati tudi določilo o denarni kazni za primer njene kršitve.

4.3. Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

5.4. Pritožba ni utemeljena.

6.5. Po 273. členu ZIZ² sme sodišče v zavarovanje nedenarne terjatve izdati začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Upoštevaje splošno načelo sorazmernosti se v pravico ene stranke ne sme poseči v večji meri, kot je to potrebno za varstvo pravice druge stranke. Sodišče tako ne izda začasne odredbe, ki presega namen zavarovanja.

7.6. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje v točki 28 sklepa je namen zavarovanja, kot ga zahteva pravo EU (Direktiva³ in sodba SEU C-287/22⁴ ), ki je v zagotovitvi polnega učinka končne meritorne odločitve, dosežen že z začasnim zadržanjem sporne kreditne pogodbe. Na podlagi tega ukrepa tožeči stranki do pravnomočnega zaključka tega postopka ne bo treba plačevati obrokov kredita. Začasna zamrznitev učinkovanja kreditne pogodbe ter notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov, ustreza standardu učinkovitega varstva. Širše začasno varstvo ni potrebno. Kljub neizpolnjevanju tožeča stranka ne bo kršila kreditne pogodbe. S tem je začasno že vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo.⁵ Prepoved razpolaganja s terjatvami, izterjave ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev⁶ , vključno s prepovedjo vnašanja podatkov o kreditni pogodbi v register SISBON, pod grožnjo denarne kazni za primer kršitve prepovedi, bi bila prekomeren (nesorazmeren) poseg v toženkino ustavno pravico do sodnega varstva.

8.7. Razlogi, s katerimi je sodišče zavrnilo predlagano prepoved toženki, da v centralni register SISBON vnaša podatke o neplačanih obveznostih, ki so v točki 28 sklepa, so zadostni, vsebinsko preverljivi in pravilni. Očitek, da sprejeta odločitev odstopa od sodne prakse, pa je neutemeljen. V zadevah, ki jih navaja pritožba⁷ , se višje sodišče o tem vprašanju ni vsebinsko izreklo. Odločb VSK I P 199/2023 z dne 12. 11. 2024 in VSL II P 233/2023 z dne 23. 5. 2025 v javno dostopni bazi sodnih odločb pritožbeno sodišče ne najde in jih ne more preizkusiti. Odločbe sodišč prve stopnje, ki jih prilaga pritožba, pa niso bile preizkušene na drugi stopnji. Odločbe sodišč prve stopnje tudi sicer ne predstavljajo relevantne ustaljene sodne prakse, na katero bi bilo pritožbeno sodišče vezano. Nasprotno je bilo v praksi višjih sodišč že zavzeto (enotno) zavrnilno stališče do zadržanja vpisov v centralni register SISBON. Tako je bilo odločeno v zadevi VSL I Cp 929/2025 z dne 29. 5. 2025, ki je bila sprejeta med istima pravdnima strankama kot v tej pravdi in jima je odločba torej znana, pa tudi v zadevi VSK I Cp 346/2024 z dne 23. 9. 2024, ki sicer še ni javno objavljena, a jo je pritožbeno sodišč pridobilo pri preverjanju pritožbenih navedb o neenotnosti sodne prakse in sklicevanju na odločbe tamkajšnjega sodišča. Kot izhaja iz sklepa VSRS II Ips 10/2025, pa se Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni izreklo. Absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP⁸ v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ ter kršitev ustavnih pravic zaradi zatrjevanih pomanjkljivostih v sklepu in odstopa od sodne prakse ni.

9.8. Tožeča stranka šele v pritožbi prvič, prepozno in brez opravičila, zakaj tega ni storila na prvi stopnji, pojasnjuje, kaj se vpisuje v centralni kreditni register SISBON in kakšne škodljive posledice naj bi ti vpisi imeli za tožečo stranko. Gre za nedopustne in neupoštevne pritožbene novote, ki pa so tudi v celoti neutemeljene. Odločanje o vsebini vpisov v SISBON ni civilna obveznost tožene stranke, v katero bi lahko posegala sodna odločba, ampak razmerje med toženko in Banko Slovenije (6. člen ZCKR). Fizična oseba (tožeča stranka) ima po navedenem zakonu zagotovljeno posebno varstvo do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora (24. člen ZCKR), ki ni predmet presoje v pravdnem postopku. In končno: po petem odstavku 7. člena ZCKR, ki ga povzema tudi pritožba, se v centralnem kreditnem registru med drugim obdelujejo tudi spremembe podatkov o terjatvah, ki nastanejo med trajanjem poslovnega razmerja na podlagi kreditov, vključno s spremembami odplačilnega obdobja in spremembami zneska ali vrste posamezne anuitete oziroma obroka (četrta in peta alineja petega odstavka 7. člena ZCKR), kar gre razumeti tako, da bo z začasno odredbo odrejeno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe ustrezno in brez škode za tožečo stranko evidentirana tudi v centralnem kreditnem registru. Pritožbenim (novotam in) navedbam o hipotetično neugodnih posledicah za tožečo stranko in o tveganju nastanka težko nadomestljive škode zaradi vnašanja podatkov v centralni kreditni register SISBON torej ni mogoče slediti.

10.9. Pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in nanj pravilno uporabilo materialno pravo. Ker sklep tudi ni obremenjen z očitanimi in uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami ter s kršitvami ustavnih pravic, ga je pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu potrdilo in zavrnilo neutemeljeno pritožbo tožeče stranke (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

11.10. Odločanje o stroških pritožbenega postopka je pridržano za končno odločbo.

-------------------------------

1Zakon o centralnem kreditnem registru, Uradni list RS, št. 77/16.

2Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998, s spremembami.

3Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. 4. 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah

4SEU je v sodbi C-287/22, ki je kot razlaga Direktive obvezen pravni vir, zavzelo stališče: (1) da zagotovitev potrošnikovega varstva po Direktivi zahteva, da ima sodišče možnost sprejeti začasne ukrepe, potrebne za zagotovitev polnega učinka odločitve o nepoštenosti pogodbenih pogojev, (2) da je polni učinek dosežen (še)le, če potrošniku v primeru ugotovitve ničnosti ni treba razširiti tožbe ali vložiti nove tožbe, pogojene s plačilom sodnih stroškov za vračilo zneskov, ki jih bo plačal med postopkom in presegajo izposojeni znesek in (3) da je začasna odložitev plačevanja mesečnih obrokov posojila potrebna: - kadar sodišče razpolaga z zadostnimi indici o nepoštenosti pogodbenih pogojev in je zato verjetno, da je pogodba nična ali vsaj, da bo potrošnik upravičen zahtevati vračilo med postopkom zapadlih mesečnih obrokov, - je le z odločitvijo mogoče doseči polni učinek odločitve o ničnosti nepoštenih pogojev.<br>

5Sodba C-287/22, 30. in 39. točka obrazložitve.

6Česar pritožba sicer ne izpodbija.

7VSL I Cp 1764/2024 in VSL II Cp 1621/2024.

8Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o centralnem kreditnem registru (2016) - ZCKR - člen 6, 7, 7/2, 7/2-4, 7/2-5, 24 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 267, 272, 272/2, 272/2-2, 273

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.