Jedro

Kakšen pomen ima pogodbeno določilo o opredelitvi roka, do katerega mora štipendist zaključiti šolanje, je dejansko vprašanje, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa revizije ni mogoče niti dopustiti in ne vložiti (člen 370/3 ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za vračilo štipendije v skupnem znesku 5.883,20 EUR. Svojo odločitev je utemeljilo na ugotovitvi, da je prva toženka dejansko zaključila šolanje v roku iz prve alinee 8. člena Pogodbe o štipendiranju, to je v letu po izteku odobrenega enoletnega roka mirovanja pravice do štipendije.

2. Tožeča stranka predlaga, da zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje Vrhovno sodišče dopusti revizijo, ker naj bi odločitev odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča, gre pa za odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti v zvezi z razmerji med štipenditorjem in štipendistom, zlasti ko se štipendije financirajo iz javnih sredstev. Pri tem se sklicuje na sodbo VIII Ips 23/2006 z dne 30. 5. 2007, v kateri je sodišče zavzelo jasno stališče, da mora štipendist vrniti štipendijo, če študija ne konča pravočasno. Da se je prva toženka zavedala, da študija ni končala v pogodbenem roku, izhaja tudi iz njenih konkludentnih ravnanj.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Sodišče druge stopnje ni zavzelo stališča, da štipendistu kljub pogodbeni zavezi ni potrebno vrniti štipendije, če študija ne konča pravočasno. Glede tega je očitek, da sodba odstopa od stališča, zavzetega v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 23/2006 z dne 30. 5. 2007, neutemeljen. Svojo odločitev je sodišče sprejelo ob ugotovitvi, da rok za zaključek študija, kot je bil opredeljen v pogodbi o štipendiranju in zaradi katerega bi bila tožena stranka dolžna vrniti štipendijo, v času zaključka študija prvotoženke še ni potekel. 5. Kakšen pomen ima pogodbeno določilo o opredelitvi roka, do katerega mora štipendist zaključiti šolanje, je dejansko vprašanje, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa revizije ni mogoče niti dopustiti in ne vložiti (člen 370/3 Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V zvezi z ugotovitvijo, da je pogodba o štipendiranju v prvi alinei 8. člena nalagala vrnitev štipendije le za primer, če prva toženka ne zaključi študija niti v enem letu po poteku odobrenega enoletnega mirovanja pravice do štipendije, tožeča stranka v predlogu v smislu prvega odstavka 367.a člena ZPP ni uveljavljala bistvene kršitve postopka.

6. Glede na navedeno razlogi za dopustitev revizije v smislu prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani. Zato je sodišče na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot neutemeljen zavrnilo.